Oktobra 2025 smo se podali na novo overland pot proti vzhodu z našim, v kamper predelanim, Defenderjem, a ker smo imeli skupno kar sedem tednov časa, smo si lahko vmes privoščili še eno krajše potovanje z letalom. Lukas, moj najstarejši sin, je imel takrat namreč ravno dva tedna šolskih počitnic in ta čas smo želeli preživeti skupaj, nekje na toplem. Hitro je padla odločitev – iz Istanbula poletimo v Egipt! Zame je bil to že četrti obisk, za vse ostale pa prvi. Kljub temu sem tokrat tudi sama šele prvič videla mogočne piramide, poleg Kaira pa smo si v desetih dneh pogledali še zanimivo lončarsko vasico Tunis, se navdušili nad starodavnimi okostji kitov v narodnem parku Wadi Hitan, spali v puščavi, se peljali skozi Sueški prekop in za konec še kampirali na plažah v narodnem parku Ras Mohammed, južno od znanega letovišča Sharm el-Sheikh na Sinajskem polotoku. En super miks spoznavanja kulture in zgodovine ter počitnic ob Rdečem morju torej. Ves čas smo potovali z avtom, potovanje pa smo si organizirali s pomočjo Nade in Talaata in njune potovalne agencije Gremo v Egipt.
Februarski update
Tedni minevajo, tule pa še vedno nobenega novega prispevka. Kaj tedni, meseci! Ups. Ravno danes sem z grozo ugotovila, da je že od oktobra vse tiho. Zato je mogoče res čas za en kratek, ali pa ne tako kratek, življenjski updejt. Takšni prispevki le redkokdaj pridejo na vrsto, ampak zdajle se mi zdi da je dobra prilika. Kaj se, se je in se še bo dogajalo pri nas pa v nadaljevanju.
TURČIJA & GRČIJA OVERLAND 3,2,1 gremo proti vzhodu!
Iiiin poletje 2025 se je tudi za nas uradno začelo, pa čeprav smo že oktobra. Malo heca, malo resnice. Letos se še nismo kopali v morju, če odštejem tistih parkrat “do kolen” za prvega maja v Piranu. Julija smo se namreč končno, po treh dolgih in večinoma kar stresnih, letih prenove preselili v našo hišo. Ampak ni bilo časa za počitek, takoj sva namreč začela z oddajanjem sob, poletne turistične sezone v Kranjski Gori s tega vidika seveda ni šlo za zamuditi. Smo pa zato žrtvovali naše počitnice in si privoščili le nekajdnevni oddih v krasnih hrvaških Termah Tuhelj. Medtem ko smo sicer uživali v novem domu, obdani s čudovito naravo, hribi in jezeri, smo se vseeno malo poslinili nad marsikatero vašo morsko. Saj ne, da komu ne bi privoščili, ampak a poznate tisti jaz bi tudiiiiii občutek? No, zdaj, ko ste vi večinoma doma, je končno prišel tudi naš čas. Kam torej gremo? V Turčijo! Z avtom. Ampak vmes še nekam skočimo. Z letalom. In preden se vrnemo domov raziščemo še en delček Grčije. Kar dolgo nas ne bo. Več o tem zakaj spet proti vzhodu, kako bomo potovali, kam vse točno gremo in za koliko časa pa v nadaljevanju prispevka.
projekt HIŠA | Rateče, Kranjska Gora
Stara hiška nekje na slovenskem podeželju, kakšno leto časa za obnovo, preureditev v manjši guesthouse oziroma B&B in dva navdušena 30+ letnika. Pa še kakšen skuštran otrok (ali dva?), ki se bosih nog veselo podi po vrtu. Povsem nov začetek torej. V tej smeri sva začela sanjat tam nekje pozimi 2020. Poletje 2019 je namreč prineslo ogromno sprememb. Od tega, da sem pustila dolgoletno službo za nedoločen čas v Nemčiji, do tega, da sem se dokončno odločila, da kmalu za vedno izbrišem nemški naslov pod rubriko “stalno prebivališče”. 10 let v deželi piva in klobas mi je bilo več kot dovolj in bila sem pripravljena na večjo spremembo. Najprej je bilo v igri tudi eno časovno neomejeno popotovanje, ki pa je bilo žal na račun globalne pandemije takrat težje izvedljivo. Junija 2021 se nama je pridružila Mila in le še par mesecev nas je ločilo od dejanske selitve iz Nemčije v Slovenijo. Kje točno se bomo ustalili je bilo še nedoločeno. Najprej smo si vzeli par mesecev za daljše road trip potovanje, da sva vsaj malo potešila tiste neuresničene sanje, potem pa smo tam nekje konec novembra pristali v Kranjski Gori, v našem družinskem počitniškem stanovanju. Plan je bil, da najprej v miru uredimo vso birokracijo in malo zadihamo, se (spet) navadimo na Slovenijo in si vzamemo čas za premislek o tem, kje točno sploh želimo živet. Večerni ritual spremljanja nepremičnin na spletu je bil stalna praksa zadnjih mesecev in tam enkrat februarja 2022 sva jo, že malo naveličana iskanja, končno našla. Našo hišo. Sicer ni ustrezala vsem najinim prvotnim kriterijem, ampak skozi celoten proces iskanja in ogledov sva počasi ugotovila, da bo praktično nemogoče najti takšno, ki bi odkljukala vse želje.
10 let bloga Places and notes!
16 marec 2015. S tresočimi prsti kliknem tisti “publish” gumb. Kot da bo kdo v isti minuti odprl in prebral moj prvi post na blogu. Itak da ne. Razen moje mame, tete in babice ga v naslednjih urah verjetno ne bo prav nihče. Pa vseeno je nekam adrenalinsko. Prvič sem nekaj v takšni digitalni obliki javno napisala in objavila. Moj prvi blog! In od tega je točno danes že deset let. Saj komaj verjamem, ampak je res. Kaj vse se je v tem času zgodilo, zakaj sem sploh začela pisati, kako se je blog skozi čas spreminjal in kje ga vidim v prihodnosti? Povem vse in še več v tejle posebni jubilejni objavi.
potopis KAVKAZ | družinsko overland potovanje Turčija, Gruzija, Armenija: divje kampiranje z Defenderjem
Priznam, tokrat imam kar problem kako sploh ubesediti vse občutke po takšnem norem potovanju. Kako te krasne dežele predstaviti na najboljši možen način, ker smo se imeli res odlično in ker je tale pot presegla vsa pričakovanja. Brez pretiravanja. Bilo je enkratno. Čudovito. Neponovljivo. 40 dni. Približno 11.000 kilometrov. Nešteto neprecenljivih spominov za slabih 3500 eur v kar je vključeno tudi večje popravilo avta. Iz Slovenije preko Hrvaške in Srbije v Bolgarijo. Iz Bolgarije v Turčijo, po manj znani obali Črnega morja vse do Gruzije. Po Gruziji. Pa še naprej v Armenijo. In preko čudovite turške vzhodne Anatolije nazaj do Istanbula in domov. 12 prehodov mej. Z našim 23 let starim Land Rover Defenderjem, preurejenim v kamper. Še zdaj komaj verjamem, da nam je res uspelo z avtom, s 3-letnico in 6 mesečnim dojenčkom tako daleč na vzhod. V temle prispevku predstavljam naše skoraj 6-tedensko overland potovanje. Divje kampiranje, nekaj kampov, guesthousov in hotelov. Veliko narave. In dobre hrane. In osamljenih prašnih cest. Le kaj bi rekla moja pokojna mama? Verjetno nekaj v smislu “pa vi ste nori”. Ampak z nasmehom na obrazu. Ker je vsem že dolgo časa jasno, da mi pač ne znamo bit predolgo na miru in da radi gremo nekam, kamor ne gre ravno vsak. V tem prispevku vas torej peljem po Kavkazu, greste zraven?
potopis | družinsko overland potovanje ARMENIJA: divje kampiranje z Defenderjem
Še zadnjo izmed šestih držav na tem skoraj 6-tedenskem overland potovanju iz Slovenije proti Kavkazu in nazaj z našim, v kamper preurejenim Land Rover Defenderjem smo obiskali točno na prvi septembrski dan. V prvi krščanski državi na svetu, simbol katere so med drugim mogočna gora Ararat z nedelujočimi vulkani in sočne marelice, smo ostali slabih 10 dni, kar je povsem dovolj za ogled največjih znamenitosti, žal pa smo na račun okvare avta proti koncu obiska morali izpustiti nekatere točke. Armenija je ena velika zakladnica zanimivosti, od tega da ima svojo abecedo do tega da tu najdemo ene najstarejših vinarij na svetu. Nas je navdušila z norimi pokrajinami, gostoljubnimi domačini, okusno kulinariko, neštetimi samostani in zanimivo zgodovino. Poleg tega pa je potovanje v Armenijo lahko cenovno zelo dostopno. Tudi divje kampiranje, ki je nam tako ljubo, je tu dovoljeno. V tem izčrpnem prispevku z vami delim našo pot in dodajam še krajše opise nekaterih krajev in aktivnosti, ki smo jih tokrat žal izpustili. Greste z nami?
potopis | družinsko overland potovanje GRUZIJA: divje kampiranje z Defenderjem
Po desetih dneh na poti iz domače Kranjske Gore smo zmagoslavno prispeli v Gruzijo, poleg Armenije eno izmed dveh ciljnih destinacij tega skoraj 6-tedenskega road tripa. V Gruziji smo skupno preživeli 16 dni, najprej smo obiskali obmorski Batumi, potem regijo Svaneti s kraji Mestia, Ushguli in Mazeri, kanjon Martvili, Kutaisi, zanimivo prestolnico Tbilisi, gorato regijo Kazbegi s smučarskim centrom Gudauri in krajem Stepantsmindo, Sno, dolini Juta in Truso, potem pa še enkratno vinsko regijo Kakheti in divji park Vashlovani. V Armenijo smo vstopili na meji Sadakhlo / Bagratashen in se v Gruzijo vrnili dober teden kasneje, saj smo edino tako lahko prečkali mejo v Turčijo in nadaljevali pot proti domu. Gruzija nas je naravnost navdušila! Predvsem s svojo divjo naravo, odlično kulinariko in sanjskimi lokacijami za divje kampiranje z našim, v kamper predelanim Defenderjem. Ves čas potovanja smo se počutili varno in dobrodošlo, poleg tega se nam je Gruzija zdela odlična destinacija za malo bolj avanturistično potovanje z (majhnimi) otroki. Mila je namreč ravno dopolnila 3 leta, Leo pa je prav v Gruziji upihnil mini svečko za 7 mesecev. V tem izčrpnem prispevku z vami delim našo pot in dodajam še krajše opise nekaterih krajev in aktivnosti, ki smo jih tokrat žal izpustili. Greste z nami?
ILE DE RE, Francija | počitnice na atlantskem otoku blizu La Rochelle
Ste že kdaj slišali za francoski otok Ile de Re? Ne? Tudi jaz dolgo nisem. Od Francije sem do leta 2016 najbolj poznala Pariz, ki sem ga obiskala že večkrat, in pa različna smučišča v francoskih Alpah, kamor smo deset let zapored družinsko hodili uživat na sneg. Priznam, dolgo časa sploh nisem vedela, da ima Francija toliko otokov. Dokler ni v moje življenje (ponovno) prišel Charlie, ki je je doma prav z otoka Ile de Re. Spomnim se, da se mi je, ko sem ga prvič spoznala leta 2007, že taktrat strašno privlačno slišalo, da živi na otoku. V ta mali, 30 km dolg in le 5km širok otok s številnimi peščenimi plažami, kjer so vse hiše belih fasad in pastelnih oken, kjer imajo številni bogati parižani vikend rezidence, kjer ne manjka sonca in dišečih borovcev, kjer se vsakič prenajem slastnih ostrig in nadiham svežega morskega zaraka, kjer se osli sprehajajo v pižamah (čisto zares, več o tem v nadaljevanju), sem se zaljubila na prvi pogled. In po vseh obiskih v zadnjih sedmih letih ljubezen še kar traja. V tem prispevku vam želim kar se da dobro predstaviti ta francoski biser in opisati naše življenje med obiski našega drugega doma.
TBILISI, Gruzija | dva dni v zanimivi gruzijski prestolnici
Že dober teden smo se potepali po Gruziji, preden smo prispeli v Tbilisi. V Gruzijo smo se namreč z našim v kamper predelanim LR Defenderjem pripeljali iz domače Kranjske Gore. Najprej smo se ustavili v Batumiju, potem par dni raziskovali čudovito okolico Mestie in Ushgulija v pokrajini Svaneti, nato pa mimo kanjona Martvili in mesta Kutaisi zapeljali v staro mestno jedro gruzijske prestolnice. Od Tbilisija iskreno nismo veliko pričakovali. Malo zato, ker pred prihodom nismo imeli časa intenzivno raziskovati, kaj mesto sploh ponuja, malo pa tudi zato ker nas na tovrstnih overland potovanjih vedno bolj vleče v naravo kot v mesta. Kljub temu se je postanek ponujal sam od sebe, cesta proti hribovitem območju Kazbegi nas je namreč tako ali tako peljala tu mimo. In veste kaj? Tbilisi nas je vrgel na rit s svojo arhitekturo, pisanimi fasadmi, prepletom stilov in različnih obdobij, odličnimi restavracijami in bari predvsem pa z nekim čisto posebnim sproščenim poletnim vzdušjem. Prespali smo dvakrat, in sicer v krasnem apartmaju v preko 300 let stari hiši ter se v slabih treh dneh naužili veliko lepega. Neplanirano smo se v Tbilisiju ponovno ustavili kakšen teden kasneje, ko smo bili na poti v Armenijo in smo, sicer zaman, iskali en dotičen avto del. Kljub neuspešni misiji, smo na račun tega videli še druge predele mesta in obiskali nekaj bolj tehničnih trgvin, kar je bila tudi zanimiva izkušnja. V tem prispevku vas torej v besedi in sliki peljem v Tbilisi!









