Oktobra 2025 smo se podali na novo overland pot proti vzhodu z našim, v kamper predelanim, Defenderjem, a ker smo imeli skupno kar sedem tednov časa, smo si lahko vmes privoščili še eno krajše potovanje z letalom. Lukas, moj najstarejši sin, je imel takrat namreč ravno dva tedna šolskih počitnic in ta čas smo želeli preživeti skupaj, nekje na toplem. Hitro je padla odločitev – iz Istanbula poletimo v Egipt! Zame je bil to že četrti obisk, za vse ostale pa prvi. Kljub temu sem tokrat tudi sama šele prvič videla mogočne piramide, poleg Kaira pa smo si v desetih dneh pogledali še zanimivo lončarsko vasico Tunis, se navdušili nad starodavnimi okostji kitov v narodnem parku Wadi Hitan, spali v puščavi, se peljali skozi Sueški prekop in za konec še kampirali na plažah v narodnem parku Ras Mohammed, južno od znanega letovišča Sharm el-Sheikh na Sinajskem polotoku. En super miks spoznavanja kulture in zgodovine ter počitnic ob Rdečem morju torej. Ves čas smo potovali z avtom, potovanje pa smo si organizirali s pomočjo Nade in Talaata in njune potovalne agencije Gremo v Egipt.
Kraji: Kairo, Tunis (Fayoum), NP Wadi Hitan, Wadi el Rayan, Suez, Ras Sedr, Ras Mohamed, Sharm el-Sheikh
Kako: letalo, avto
Prenočišča: hoteli, guesthousi, kampiranje v puščavi in na plaži
PO EGIPTU SMO POTOVALI, KO JE IMELA MILA 4 LETA, LEO PA 1 LETO. PREBERI VEČ O EGIPTU Z OTROKI ZNOTRAJ TEGA PRISPEVKA.
Nekateri veste, da je Nada, ki že preko 20 let navdušeno odkriva deželo faraonov, moja teta. Naš obisk Egipta je bil torej tudi družinski obisk, celotni čas smo namreč potovali skupaj. In kaj je lepšega kot odkrivati čare dežel skupaj z domačini? Naša izkušnja je bila res pristna in doživeli smo marsikaj zanimivega.
IZ ISTANBULA V KAIRO | večerni let s Turkish Airlines
En dan pred Lukasovih 14. rojstnim dnevom sva na prvem terminalu istanbulskega letališča sedela ob pregrešno dragem kozarcu točenega piva in malo živčno čakala pristanek letala iz Hanovra. Vse skupaj smo namreč organizirali tako, da Lukas sam prileti v Istanbul, mi se tja pripeljemo z avtom, potem pa smo skupaj na istem poletu v Kairo. To je bil njegov prvi samostojen polet, brez posebnega spremstva stevardese, in vse skupaj se je odlično izšlo. Leteli smo s Turkish Airlines, mi štirje smo za karte odšteli okrog 800 eur (2 odrasla, en otrok in en lap infant), tja grede v Kairo in nazaj grede iz Sharm el-Sheikha. Imeli smo večerni let, za nami je bil res dolg dan, ampak navdušenje nad prihajajočimi dogodivščinami nas je držalo gor.
Po pristanku nas je čakala še dolga vrsta za vizo, ki se jo v Egiptu dobi “on arrival”, ampak uspelo nam je do VIP okenca, tako da smo bili res hitro zunaj, kjer sta nas že čakala Nada in Talaat. Kljub res pozni uri, v hotel smo namreč prispeli okrog enih ponoči, smo si na strešni terasi privoščili še kozarec vina s pogledom na mogočne, piramide, ki so te dni ponoči prav posebno žarele pod barvitimi reflektorji, potem pa utrujeni popadali v postelje.
KAIRO | piramide v Gizi in novi GEM muzej
Naš prvi polni dan v Kairu smo začeli z okusnim egipčanskim zajtrkom na spektakularni terasi med katerim smo občudovali mogočne piramide, ki so se zdaj kopale v mističnih jutranjih meglicah. Za nami je bila sicer bolj kratka noč, ampak ker smo imeli v planu obiskat kar nekaj lokacij se namenoma nismo preveč obotavljali.
Prve so bile na sporedu prav PIRAMIDE V GIZI, do katerih smo se iz hotela enostavno sprehodili. Mnogi si predstavljajo, da piramide stojijo nekje sredi puščave, a dejansko se je urbana infrastruktura iz centra Kaira razširila že dobrih 10km naokrog, med drugim tudi povsem do Gize. Tako dejansko sploh nimamo občutka da gre za dve mesti. NEKROPOLA V GIZI je najbolj znana po treh večjih piramidah, KEOPSOVA, KEFRENOVA in MIKERINOVA PIRAMIDA, sicer pa so tu še mogočna SFINGA, manjše piramide in templji, pokopališča, grobnice, vasi in obzidja.
Sonce je žgalo in nabiralo se je vedno več obiskovalcev, zato za čimlepšo izkušnjo res toplo priporočam obisk v zgodnjih jutranjih urah ter vstop na vhodu pri sfingi (SPHINX GATE), ki je manjši in manj obljuden. Tudi mi smo začeli prav tu. Po celotnem kompleksu se lahko premikate peš ali pa s posebnimi električnimi shuttle busi, ki imajo več postajališč. Mi smo kombinirali oboje in po ogledih nekropolo zapustili pri glavnem vhodu (GREAT GATE).
Nekropolo si lahko deloma ogledate sami, ali pa v družbi vodiča. Nas je cel dan po različnih lokacijah v Kairu spremljala simpatična Malak, s katero smo se vnaprej zmenili, da dolžino ogledov in razlag spontano prilagodimo otrokom in njihovi razpoloženosti in res se je super izšlo. Izvedeli smo ogromno zanimivih anekdot in dejstev, malo obnovili poznavanje egipčanske zgodovine in kulture, pa še v vrstah za karte nam ni bilo potrebno čakati.
Vstop v kompleks, vsaj na tem manjšem vhodu, zna biti sicer rahlo kaotičen, a kmalu smo se spentljali mimo vseh kontrolnih točk in dolgi kači stojnic s spominki do znamenite apnenčaste SFINGE, mitskega bitja s telesom leva in glavo človeka. Eden največjih in najstarejših kipov na svetu nas je nepričakovano navdušil s svojo mogočnostjo, res sem si ga vedno predstavljala veliko manjšega.
Sprehodili smo se še malo naprej, potem pa hop na klimatiziran shuttle, ki nas je pripeljal do KEOPSOVE PIRAMIDE, znane tudi opd imenom VELIKA PIRAMIDA oziroma KUFUJEVA PIRAMIDA. Kar nismo se mogli načuditi velikosti posameznih zidakov! Z Lukasom sva se podala tudi na raziskovanje notranjosti in se po res ozkih, temačnih in zatohlih hodnikih povzpela po t.i. VELIKI GALERIJI vse do GROBNICE FARAONA KUFUJA.
Enkratna izkušnja, ampak resnično odsvetujem vsem, ki vas daje klavstrofobija, težko dihate in niste navajeni hoditi po lestvah. Sama nimam teh problemov, pa sem bila vseeno res vesela, ko sva spet zadihala svež zrak. Ne pozabite, za obisk notranjosti je potrebno kupiti posebno vstopnico, in sicer že na glavnih vstopnih točkah.
Ostali so naju vmes počakali v bližnji kavarnici, kjer so se hladili s sladoledom. Od zunaj smo si pogledali še KEFRENOVO PIRAMIDO, za konec obiska pa še kosilo v odlični restavraciji 9 PYRAMIDS LOUNGE s spektakularnim razgledom. Kompleks smo zapustili na glavnem vhodu, kjer nas je že čakal avto in odbrzeli smo do naslednje lokacije – MUZEJA GEM.
OBISK PIRAMID Z OTROKI? Nam se je torej s 4-letnico in 1-letnikom zdelo čisto izvedljivo, smo pa seveda obisk časovno malo prilagodili. Naš sveže pečen 14-letnik je pa itak že povsem odrasel. Tisti, ki vas zelo zanima zgodovina in arheologija boste tu zlahka preživeli še par ur več. Priporočam, da ste na vhodu čim odprejo, s sabo vzemite dovolj vode, sončno kremo in kape. Namesto vozička vzemite raje nosilke. Obisk notranjosti piramid z manjšimi otroki pa res odsvetujem.
V Kairu smo si res želeli pogledati še znameniti GEM (GRAND EGYPTIAN MUSEM) – popolnoma nov muzej, ki se nahaja le par kilometrov od piramid in je nadomestil prej obstoječi Stari egipčanski muzej na trgu Tahrir. GEM se je uradno odprl sicer šele dva tedna po našem obisku, a vseeno so bila njegova vrata nekaj dni oktobra že odprta za obiskovalce. Ujeli smo ravno pravi dan in si skupaj z Malak ogledali prav vse nivoje in sobe, žal pa smo zamudili enega največjih zakladov – Tutankamonovo 11kg težko zlato smrtno masko, ki še ni bila premeščena iz starega muzeja.
Leo je celoten ogled prespal v vozičku, Mila pa je presenetljivo navdušeno raziskovala z nami. Spet, razlage naše vodičke so popestrile obisk muzeja, tako da tudi tu priporočam voden ogled, če vas vsaj malo zanima zgodovina Egipta. Muzej, ki so ga gradili preko 20 let, je tudi pravi arhitekturni biser, njegova okolica je krasno urejena, vsekakor ga enostavno morate obiskati, če se znajdete v Kairu.
Na tej točki smo bili že precej utrujeni in polni novih vtisov, zato smo se odločili za povratek v hotel. S tem je sicer odpadel sprehod po znamenitem trgu Khan al Khalili v centru Kaira, a vožnja do tja in nazaj bi nam pobrala res preveč časa. Ker je bil ravno Lukasov rojstni dan smo mu v restavraciji na terasi hotela priredili torto presenečenja in nazdravili s pogledom na piramide ob sončnem zahodu. Krasen zaključek prvega dneva!
Dvakrat smo prenočili v HOTELU GREAT PYRAMIDS INN, a v tem okolišu se najde še cel kup hotelčkov s strešnimi terasami, ki ponujajo krasne razglede na piramide.
TUNIS | prestolnica lončarstva v oazi Fayoum južno od Kaira
Še zadnji zajtrk s pogledom na piramide in čas je bil, da zapustimo kaotično prestolnico. Ni bilo časa za vse, tako da bomo sigurno še kdaj prišli. Tokrat nas je bolj vleklo v manjše vasice in v naravo. Prvi postanek smo naredili že na obrobju Kaira v ogromnem supermarketu, kjer smo se opremili s hrano, tradicionalnimi prigrizki in plenicami za prihajajoče dni, drugega pa pri JEZERU QARUN, slabih 100km južno od Gize. Tu smo si priredili čisto pravi EGIPČANSKI PIKNIK, z lokalnimi dobrotami iz trgovine in obcestnih prodajalnic.
Pokrajina v OAZI FAYOUM je postajala vedno manj urbana, bolj zelena, bujna in ruralna. Na JZ strani jezera, smo zavili v čudovito VASICO TUNIS, ki je seveda ne gre zamenjati z istoimensko prestolnico Tunizije, kjer smo se po skupno slabih treh urah vožnje iz Kaira nastanili v prikupnem Olive Tree Guesthouse. Na veselje otrok nas je pričakal tudi bazen, ampak glavni razlog obiska Tunisa se je skrival nekje drugje.
Kraj ima sila zanimivo zgodbo. Ustanovljen v 60-tih letih prejšnjega stoletja je svoj razcvet je doživel kakšnih 20 let kasneje, ko ga je za svoj dom izbrala švicarska gospa po imelu Evelyne Porret. Ta se je prav tu začela ukvarjati z LONČARSTVOM, sčasoma je svoje veščine približala tudi lokalnim prebivalcem, predvsem ženski populaciji in otrokom. Ustanovila je tudi LONČARSKO ŠOLO, kjer je vodila delavnice in ta rokodelska panoga kmalu postala zaščitni znak vasi Tunis. Omenjene gospe danes sicer ni več med nami, a njen duh je na barvitih ulicah prisoten prav vsepovsod, tudi njena šola še vedno obratuje.
Z navdušenjem smo se podali na raziskovanje kraja in med sprehodom kukali v notranjost dvorišč, galerij in studijev umetnikov. Nekateri so nam prijazno dovolili njihova dela tudi pobližje pogledat, dvakrat pa smo se celo sami usedli za vreteno.
Že dolgo časa na potovanjih ne kupujemo nepotrebnih spominkov, ampak tukaj se pa res nismo mogli upret vsem ročno izdelanim šalčkam in krožnikom. Tako smo do konca dneva nabrali par res lepih izdelkov, ki so zdaj že nekaj mesecev v redni uporabi v naši novi kuhinji.
V Tunisu sta nas Nada in Talaat peljala še v tole res luštno restavracijo, ki je malce skrita na eni izmed stranskih ulic. Sami je sigurno ne bi kar tako našli in v takšnih trenutkih smo bili še posebno hvaležni za našo egipčansko navezo. Na račun tega smo na celotnem potovanju tako res doživeli veliko pristnih reči. Spet nas je pričakala ogromna tradicionalna pojedina in s polnimi želodčki smo se utrujeni zvalili v postelje.
No, na poti do prenočišča smo se še parkrat ustavili. Med drugim sta mlajša dva otroka odkrila zanimivo lokalno igro, in sicer metanje majhnih kroglic gline na zidove hiš. Včasih res ne rabijo prav nobenih igrač, da se imajo lepo. Niti istega jezika jim ni treba govoriti, pa se vse zmenijo.
NARODNI PARK WADI AL HITAN | t.i. “Dolina kitov”
Nov dan, nova dogodivščina! Naslednja dva dni smo preživeli v puščavi in tega sem se res veselila. Puščava je zame namreč vedno en prav poseben kraj. Tam je vse tako spokojno in tiho, da se, hočeš nočeš, umiriš in zbistriš misli. Pred odhodom pa seveda še en odličen TRADICIONALEN ZAJTRK. Ponavadi se je zjutraj na mizi znašla kakšna omleta, fižol, paradižnik in nekaj sladkega, pa seveda egipčanski pita kruh.
Tekom tega potovanja po Egiptu smo imeli malo večji kombi, a za ta dva dni smo ga morali zamenjati za tile dve 4×4 TOYOTI. Kaj kmalu po odhodu iz Tunisa smo namreč zavili z asfaltne ceste in se kar dolgo vozili po pesku. Najprej po bolj strnjeni makadamski podlagi, kasneje pa po čisto mehkih oranžnih sipinah. Kot vedno, je bilo res adrenalinsko in že sama vožnja do prvega cilja je bila po svoje vrhunec dneva. Pokrajina je postajala vedno bolj divja, z bolj ravninskega dela smo naposled prispeli v res enkratno razgibano pokrajino, kjer so nas navduševale tudi SKALNE FORMACIJE.
WADI AL HITAN, oziroma “DOLINA KITOV” je čudovit NARODNI PARK v egipčanski ZAHODNI PUŠČAVI, uvrščen tudi na seznam UNESCOve svetovne dediščine in eno največjih in najpomembnejših tovrstnih najdišč na svetu. Bi pričakovali, da si lahko sredi puščave, v Egiptu, daleč od morja, ogledate FOSILE STARODAVNIH KITOV? Priznam, tudi sama prej nisem slišala za tale biser.
Najprej smo si v centru za obiskovalce pogledali krajši film in razstavo, potem pa pot pod noge po dobri 3 KM DOLGI POTI cik cak med številnimi, okrog 40 milijonov let starimi okostiji, ki štrlijo iz peska. Tukajšnji fosili so tudi ključni dokazi o evoluciji kitov in pričajo o njihovem prehodu iz kopenskih sesalcev v morska bitja.
Že sama pokrajina tu naokoli je noro lepa in tudi obiskovalcev ni bilo nevzdržno preveč, poleg tega pa smo se kar porazgubili na pohodnih poteh. Vseeno priporočam obisk v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni največje gneče in sonce še ne pripeka najmočneje. Obisk narodnega parka je možen tudi kot enodnevni izlet iz Kaira, je pa potem kar veliko vožnje. Preden smo odrinili naprej smo si seveda privoščili še kosilo in malo počitka v tamkajšnji berberski restavraciji.
DOLINE “PUŠČAVSKIH LUBENIC” | Wadi el Battikh in mala dolina lubenic
Na severnem delu JEZERA QUARUN se nahaja WADI EL BATTIKH, spektakularna “dolina puščavskih lubenic”, ki je svoje ime dobila po edinstvenih ZAOBLJENIH OKAMENELIH SKALAH, katere sta skozi čas oblikovala veter in erozija. Tokrat smo omenjeno dolino sicer izpustili iz itinerarja, ker bi obisk pomenil znaten logistični ovinek, smo si pa zato tisti popoldne po kosilu ogledali t.i. MALO DOLINO PUŠČAVSKIH LUBENIC, ki se nahaja nedleč stran od narodnega parka Wadi al Hitan. Pot do tja je bila spet nadvse spektakularna in kar nismo se mogli nagledat vseh teh zanimivih puščavskih skalnih osamelcev. Slučajno smo imeli s sabo tudi čisto pravo lubenico, ki se je po velikosti dejansko ujemala z neštetimi okroglimi kamni, posutimi po puščavski ravnini.
Tudi tu so možni daljši pohodi, a mi smo se odločili le za krajši postanek, saj so daljši treki po puščavi s tako majhnimi otroki večji izziv. Smo se pa na poti do našega prenočišča ustavili še pri eni izmed mogočnih skalnih formacij, kjer smo taveliki otroci splezali skozi razpoko in si ogledali zanimivo jamo.
QUSOOR EL ARAB CAMP | nočitev v puščavskem šotoru
Po skupno štirih urah vožnje, večinoma po pesku, smo pozno popoldne prispeli v naš PUŠČAVSKI KAMP. Sem že napisala, da je bil tole verjetno moj najljubši dan na tem potovanju?
Ti puščavski kampi so sicer vsi zasnovani na podoben način. Imamo EN VEČJI SKUPNI ŠOTOR, v katerem se streže zajtrk in večerja, med obroki in zvečer se tu lahko družite. Vse je bolj preprosto, sedi se na tleh, na blazinah in tepihih, ki jih razprostrejo kar na pesku. ZA OTROKE je to itak raj, saj je puščava kot en ogromen peskovnik, pa še vse je tako mehko, da se ne morejo poškodovat, tudi če padejo. Zraven tega večjega šotora je preprosta kuhinja, kjer gostitelji pripravljajo slastne obroke, kavo in čaj. Potem je tu še obvezno kurišče, prostor za ogenj okrog katerega so s tepihi narejeni prostori za počitek.
Ta kamp se nahaja med dvema visokima sipinama, tako da je malo zaščiten pred vetrom, razgledi vse naokoli so pač res nekaj najlepšega, kar si lahko zaželite med jutranjim oziroma večernim sprehodom. Poleg nas je tisto noč tu stanovala le še ena družina in bilo je res mirno. ŠOTORE ZA SPANJE postavijo po potrebi. Ogrodja za šotore ponavadi stojijo permanentno, potem pa glede na rezervacije čez njih namestijo še šotorsko blago. Mi smo imeli v šotoru tudi WC, tuši pa so bili skupni, tam pri kuhinji. Ponoči je v puščavi precej hladno, a njihove debele deke so nas dobro grele.
Tekanje po puščavi med sončnim zahodom, bordanje po sipinah, še ena okusna tradicionalna večerja, pogovori ob toplem ognju pod milijoni zvezd in spanje v preprostem šotoru “in the middle of nowhere”. Se opravičujem za photo spam, ampak te spomine enostavno moram dodat, da se ne izgubijo.
WADI EL RAYAN | jezero El Rayan oziroma “Magic lake” v oazi Fayoum
Težko se odločim ali je v puščavi lepše zvečer ali zjutraj, zato res priporočam da prespite in presodite sami. Tekanje po sipinah v pižamah še pred zajtrkom je res nekaj najboljšega. Nas je sicer ta dan čakalo precej vožnje, zato je bilo še toliko bolj pomembno, da smo si dodobra razmigali noge preden smo odrinili naprej.
Po preprostem, a spet slastnem zajtrku, smo naredili prvi premik do dveh znamenitih jezer s skupnim imenom EL RAYAN v istoimenskem NARAVNEM REZERVATU. Po slabi uri vožnje iz našega puščavskega kampa smo se znašli v tej čudoviti, kontrastni pokrajini dveh jezer, ki je znana tudi kot zatočišče za številne ptice. Tu najdemo tudi EDINI SLAP V EGIPTU, ki je priljubljena točka za raznorazna snemanja videospotov in reklam. Skratka lep postanek če obiščete OAZO FAYOUM.
Še malo in bili smo nazaj v VASICI TUNIS, kjer smo iz naših Toyot raztovorili prašne nahrbtnike in ostalo kramo ter vse skupaj premestili v naš kombi. Ta dvodnevni izlet v puščavo je bil kratek a sladek, ampak zdaj smo bili, mislim da, vsi več kot pripravljeni za malo uživancije na plaži. Ker smo celo poletje večinoma delali, smo si torej tekom naše egipčanske dogodivščine zaželeli tudi malo morja. In odločili smo se za obisk SINAJA.
IZ ZAHODNE PUŠČAVE NA SINAJSKI POLOTOK | Sueški prekop in številne kontrolne točke
Pot do SINAJSKEGA POLOTOKA je bila sicer precej dolga in preostanek dneva smo večinoma preživeli na cesti. Skupno smo naredili sicer “samo” slabih 400km, a na račun številnih KONTROLNIH TOČK (predvsem na Sinaju je le-teh veliko, vsakič je reba pokazati dokumente, včasih tudi rezervacije prenočišč in podobno) ter ZASTOJEV V OKOLICI KAIRA nam je ta premik vzel res znaten del dneva.
A kljub temu vožnja ni bila dolgočasna. Videli smo zanimiv del južnega Kaira, vključno z nekaj ogromnimi pokopališči, ki so že kar svoja mesta, od daleč smo še zadnjič uzrli piramide, čudili pa smo se tudi vsem modernim soseskam območja NEW CAIRO CITY. Mesto se širi s svetlobno hitrostjo in tu nastajajo povsem nova urbana območja, v katere iz življenja v kaotičnem centru prestolnice bežijo predvsem premožnejše mlade družine. Enega izmed postankov smo izkoristili tudi za obisk lokalne tržnice, kjer smo se ponovno opremili s sadjem in prigrizki za naslednje dni.
PREČKALI SMO TUDI SUEŠKI PREKOP. Ta skoraj 200km dolg umetni prekop, poznan tudi pod imenom ARABSKI PREKOP med Sredozemskim in Rdečim morjem smo prečkali skozi dober kilometer dolg CESTNI PREDOR AHMED HAMDI, seveda potem ko smo uspešno prešli temeljite varnostne preglede.
RAS SEDR | prvi postanek ob Rdečem morju
Malo naprej od obmorskega kraja SUEZ smo dan zaključili v APARTMAJSKEM KOMPLEKSU v kraju RAS SEDR ob RDEČEM MORJU. Ta del Sinajskega polotoka sicer ne slovi kot najbolj atraktiven kar se tiče lepih plaž in turistične infrastrukture, smo pa zato imeli res zanimivo in bolj avtentično izkušnjo. V tem gromozanskem kompleksu smo bili namreč edini tujci.
Naš apartma je bil res prostoren in dobro opremljen – tri spalnice, dve kopalnici, dva balkona, prostorna dnevna soba in kuhinja. V naselju ima namreč veliko prebivalcev Kaira svoja počitniška stanovanja, deloma pa se stanovanja tudi oddajajo v turistične namene. A večina egipčanov sem pride na dopust v poletnih mesecih, takole oktobra je bilo torej res mirno. Po kopanju v bazenih smo se odpravili na presenetljivo okusno večerjo, kjer so nas stregli od spredaj in zadaj in počutili smo se res kot kralji.
NARODNI PARK RAS MOHAMED | kampiranje na obali Rdečega morja
Še zadnji del malce daljše vožnje nam je že v zgodnjih urah postregel z norimi razgledi na prostrano SINAJSKO PUŠČAVSKO POKRAJINO. Nazadnje sem bila na tem polotoku leta 2009 in spomnim se, da me je tukajšnja narava že takrat popolnoma navdušila.
Mnogi sicer Sinaj povezujejo le z enim krajem, in sicer SHARM EL-SHEIKH, ki si je skozi zadnja desetletja zagotovil status turistične meke ob Rdečem morju. Tudi sama sem ga poprej že dvakrat obiskala, ampak tokrat sem si res želela najti kakšno bolj divjo alternativo vsem tistim megalomanskim AI kompleksom. Tisti, ki nas že malo poznate, veste, da konstantna animacija, otroški klubi, ena in ista hrana za večerjo, gneča na plažah in glasna glasba ne ustrezajo ravno naši predstavi idealnega dopusta.
Saj bi zdržali kakšen dan, mogoče dva. Ampak tokrat smo si želeli res mir. Prazno plažo. Sončne zahode in vzhode, brez ostalega nepotrebnega pompa. In ko sem par let nazaj pri Gremo v Egipt videla, da je v ponudbi tudi KAMPIRANJE V NARODNEM PARKU RAS MOHAMED sem sklenila, da moramo tole enkrat definitivno sprobat.
V NP RAS MOHAMMED, na skrajni južni točki polotoka, dobrih 10 km od Sharm el Sheikha, sem sicer že bila, a le v sklopu dnevnega izleta, kjer smo večino časa preživeli pod vodo. Takrat takšnih kampov, kjer bi lahko tudi prenočili še ni bilo. Smo si pa ogledali tudi MANGROVE in pa še nekaj zanimivih točk na območju parka. Tokrat smo bili bolj stacionarni in smo vse dni preživeli na plaži pred šotori.
Naslednje 4 DNI smo torej uživali na plaži v takšnih preprostih šotorčkih. Za nas štiri eden, za Lukasa eden, za Nado in Talaata eden. A je lahko še kaj lepšega, kot jutranji sprehod s skodelico vroče kave do kristalno čistega toplega morja in uživat v zvoku valovanja morja? V bistvu to večkrat doživimo na naših poteh z Defenderjem, ko kampiramo na divje, ampak na potovanjih z letalom pa so takšne nastanitve dandanes res težko za najti.
ŠOTORČKI so res enostavni in postavijo jih po potrebi, glede na število rezervacij. V vsakem sta po dva jogija, deke in rjuhe. Ponoči nas ni zeblo, čez dan se pa nismo zadrževali notri. Ni privat WC-ja, tekoče vode, elektrike. Bolj robinzonsko torej. Ampak, JAVNI WC je na voljo par sto metrov stran, pri večjem parkirišču za dnevne obiskovalce, tuši se nahajajo na plaži. Poleg šotorčkov je en VEČJI POKRIT PROSTOR, ki služi kot JEDILNICA. Tu se lahko zadržujete kadarkoli tekom dneva in večera. Mi smo se precej razkomotili in poleg jedilne mize uredili še kotiček za igranje, saj je bilo edino tu čez dan dovolj sence. Na plaži namreč ni dreves. Za tem prostorom je preprosta KUHINJA, kjer vam pripravljajo dnevne obroke. Možno je sicer napolniti elektronske naprave, a vseeno priporočam da s sabo prinesete powerbanke.
V nastanitev so dnevno VKLJUČENI 3 OBROKI, zajtrk, kosilo in večerja, za približni časovni okvir se zmenite na licu mesta. Hrana je okusna! In vsega je več kot preveč tako da lačni ne boste. Poleg tega vam pripada še en manjši hladilnik, kamor lahko spravite kaj ekstra. Mi smo tako s sabo prinesli več vrst sadja, pivo in vino. Alkohola se sicer tu ne dobi.
Res rajski oddih! Pa vendar je našo idilo za par ur na dan skalilo nekaj deset turistov, ki so sem prišli na DNEVNI IZLET SNORKLJANJA V RDEČEM MORJU.
Iz Sharma so v narodni park Ras Mohamed namreč možni dnevni izleti po kopnem ali pa po morju. Če izberete izlet po kopnem boste morda pristali ravno tu! Z rešilnimi jopiči se boste s preostalimi stotimi soizletniki zagnali v morje, da se bo za vami kar penilo od vse sončne kreme, po kakšne pol urce čofotanja z maskami se boste natrpali v preproste kolibe, kjer vam bodo postregli sveže pečene ribe s prilogo, za konec boste kupili še kakšno zapestnico in se z minibusom odpeljali nazaj v klimatiziran hotel. In vsi tisti, ki v zalivu kampiramo, bomo imeli spet svoj mir. Malo heca, no ampak tudi malo resnice.
PODVODNI SVET je tukaj sicer reeees krasen. Poleg tega pa je direktno pred vašim nosom, dejansko odplavate le kakšnih deset metrov od obale in že lahko občudujete pisane ribice, ki švigajo med barvitimi koralami. Sicer nisem potapljač, sem pa vseeno pod vodo z masko zaplavala že v marsikaterem koncu sveta in zlahka rečem, da je Rdeče morje ena najlepših destinacij za opazovanje morskega kraljestva.
Sprehodi ob sončnem zahodu, bosih nog in slanih las. Večerja. In potem še pogovori ob tabornem ognju, z milijoni zvezd nad nami. Ja, malo moraš imet rad naravo in ne smeš preveč komplicirat, če se odločiš za takšno obliko nastanitve. Ampak za nas tole gladko preseže vsak hotel.
SHARM EL SHEIKH | še zadnja noč pred povratkom domov
Bližalo se je tokratno slovo od Egipta in za zadnjo noč smo vendarle izbrali hotel srednjega ranga v priljubljenem zalivu NAAMA BAY v SHARM EL-SHEIKHU, saj smo bili s tem bližje letališču. Po še zadnjem zajtrku na plaži in dopoldanskem kopanju smo z naših stvari dodobra stresli pesek in na kontrolni točki pri izstopu iz parka pobrali naše potne liste. Ti so namreč morali ostat na varnem pri uradnikih celoten čas našega kampiranja. Pri vstopu v narodni park se sicer plača tudi vsakodnevna VSTOPNINA.
Sprva smo se ustavili v STAREM SHARMU, kjer je še nekaj bolj pristnih sosesk in kjer večinoma živijo egipčani, pa tudi tisti, ki v Sharm pridejo delat. Ogledali smo si zanimivo MOŠEJO, se sprehodili naokrog in nakupili nekaj kulinaričnih dobrot za domov, potem pa zavili še v eno izmed bolj avtentičnih RESTAVRACIJ na kosilo.
Ker tukaj že res dolgo nisem bila, me je zanimalo kako dandanes izgleda ikonični bar FARSHA CAFE. Lokal na klifu nad morjem v več etažah z močnim bohemskim pridihom je tudi priljubljena razgledna točka, še posebno ob sončnem zahodu, poseben čar pa ima tudi zvečer, ko se prižgejo številne luči.
Za priljubljeni zaliv Naama Bay smo se odločili zato, ker se tu največ dogaja in so vse restavracije in trgovine dosegljive peš, poleg tega pa je imel naš hotelček še bazen in tudi direkten dostop do plaže. Za naš okus sicer čisto preveč gneče, preglasno in enostavno preveč vsega, ampak okusi so različni in veliko turistov tule neznansko uživa. Mi smo pa tudi preživeli za tisti kratek čas.
Po kopanju smo se zvečer podali peš naokrog. Morda je bila še nekam zgodnja ura, ampak ulice so se mi zdele precej bolj prazne, kot v času mojega zadnjega obiska, sploh če jih primerjam s popolnoma natrpano plažo. Malo več osebnega prostora nas seveda res ni motilo. Podlegli smo nakupu parih malenkosti za našo damo in poiskali restavracijo za zadnjo večerjo.
Tokrat smo izbrali libanonsko in niti eden izmed številnih krožničkov nas ni razočaral. V Sharmu je namreč na izbiro veliko različnih restavracij, tako da sigurno vsak najde nekaj zase. Za povrh odličnih okusov je Leo mirno spal v vozičku, tako, da je imela tudi mami za spremembo proste roke in naš zadnji dan v Egiptu smo zaključili polnih src (in polnih želodcev).
IZ EGIPTA V TURČIJO | dnevni let v Istanbul s Turkish Airlines
Rahlo nenaspani smo zjutraj spakirali še zadnje stvari, na hitro pojedli tokrat žal bolj povprečen hotelski zajtrk in se z avtom odpravili do letališča, kjer smo se poslovili od Nade in Talaata. Poleteli smo v Istanbul, kjer je nas štiri čakal Defender in še kar nekaj tednov potovanja po Turčiji in Grčiji, Lukas pa je imel še en povezovalni let v Hanover, ker je moral nazaj v šolo. Spet se je vse izšlo po planu in za nami je še eno odlično družinsko potovanje!
Kot sem omenila že na začetku prispevka, sem sama Egipt obiskala že večkrat. Prvič sem si privoščila le morske počitnice v Sharm el-Sheikhu, drugič sem raziskovala Sinajski polotok, tretjič pa sem izkusila križarjenje po Nilu z dodatkom kratkega morskega oddiha v Hurgadi in Marsa Alam. Na zemljevidu imam označenih še kar nekaj krajev v tej fascinantni deželi in potihem že planiramo naslednji družinski obisk, najverjetneje jeseni 2027. Prispevki o mojih preteklih počitnicah in potovanjih po Egiptu so seveda že dolgo časa objavljeni na blogu, vabljeni k branju.
Če pa tudi vas zamikajo počitnice v Egiptu ali pa potrebujete pomoč pri organizaciji individualnega potovanja po deželi faraonov, pošljite povpraševanje na info@gremovegipt.si oziroma pokukajte še na spletno stran na spodnji povezavi:
