Že dober teden smo se potepali po Gruziji, preden smo prispeli v Tbilisi. V Gruzijo smo se namreč z našim v kamper predelanim LR Defenderjem pripeljali iz domače Kranjske Gore. Najprej smo se ustavili v Batumiju, potem par dni raziskovali čudovito okolico Mestie in Ushgulija v pokrajini Svaneti, nato pa mimo kanjona Martvili in mesta Kutaisi zapeljali v staro mestno jedro gruzijske prestolnice. Od Tbilisija iskreno nismo veliko pričakovali. Malo zato, ker pred prihodom nismo imeli časa intenzivno raziskovati, kaj mesto sploh ponuja, malo pa tudi zato ker nas na tovrstnih overland potovanjih vedno bolj vleče v naravo kot v mesta. Kljub temu se je postanek ponujal sam od sebe, cesta proti hribovitem območju Kazbegi nas je namreč tako ali tako peljala tu mimo. In veste kaj? Tbilisi nas je vrgel na rit s svojo arhitekturo, pisanimi fasadmi, prepletom stilov in različnih obdobij, odličnimi restavracijami in bari predvsem pa z nekim čisto posebnim sproščenim poletnim vzdušjem. Prespali smo dvakrat, in sicer v krasnem apartmaju v preko 300 let stari hiši ter se v slabih treh dneh naužili veliko lepega. Neplanirano smo se v Tbilisiju ponovno ustavili kakšen teden kasneje, ko smo bili na poti v Armenijo in smo, sicer zaman, iskali en dotičen avto del. Kljub neuspešni misiji, smo na račun tega videli še druge predele mesta in obiskali nekaj bolj tehničnih trgvin, kar je bila tudi zanimiva izkušnja. V tem prispevku vas torej v besedi in sliki peljem v Tbilisi!
EVA’S PAVAROTI | naš apartma v eni najlepših hiš v mestu
Prihajali smo torej iz smeri Kutaisija in 2 uri vožnje stran od prestolnice še vedno nismo imeli rezerviranega prenočišča. V mestih res neradi spimo v avtu odkar imava otroke, predvsem zato, ker nimamo WC-ja in ker mnogokrat ni moč najti dobre in varne lokacije. Med vožnjo torej skrolam po tisti najbolj znani aplikaciji “na črko B” in sanjalo se mi ni v katerem delu mesta je najboljše stanovati. Pod filter sem vklopila “pralni stroj”, ker smo res morali oprati oblačila in “parkirišče”, ker res ne maramo puščati našega Defenderja aka naše hiške na kolesih na kakšnem sumljivem parkirišču daleč stran. Gledam, gledam in vedno bolj me vleče k arhitekturnem biseru z lesenimi balkoni turkiznih barv. Seveda kot vedno preletim mnenja predhodnikov, ki so v tem primeru zelo pozitivna. Rezerviram.
Čez minutko dobim sporočilo lastnice, ki je poleg prijaznega teksta vključevalo emoji vinskega kozarca. Okej, super začetek. V navigacijo vpišemo naslov apartmaja z imenom EVA’S PAVAROTI. Razmišljam, kaj ima znani operni pevec Luciano Pavarotti veze s Tbilisijem, kdo je ta Eva in zakaj bi nekdo sploh tako poimenoval svoj apartma, ampak ne pridem do pametnega zaključka. Začuda hitro se spentljamo po labirintu cest glavnega mesta do starega centra, kjer gre vse skupaj sicer malo bolj na tesno po ozkih ulicah, ampak nič česar naš glavni voznik in superfotr ne bi zmogel.
Parkiramo na dvorišču pred to čudovito, preko 300 let staro hišo, kjer se ravnokar fotografira manjša skupina turistov. Do nas pristopi Nini, s perfektno angleščino nam z nasmehom na obrazu zaželi dobrodošlico. Jaz še vedno potihem študiram kdo je zdaj ta Eva in kje je povezava z opero, a v trenutku ko stopimo v lepo opremljen apartma, kjer nas na jedilni mizi čaka vrč domačega rdečega vina mi je za par minut pravzaprav vseeno. Z navdušenjem pomislim, kakšen biser smo našli, na tej odlični lokaciji, v tako posebni hiši, s tako prijetno gostiteljico. No, o tem kako zares posebna je ta hiša smo izvedeli par požirkov vina kasneje.
Beseda “pavaroti” v ruščini namreč pomeni “ovinek”. Ime nastanitve torej sploh nima povezave s Pavarottijem. In gospe Eve že dolgo ni več med nami, ampak par desetletij nazaj je živela prav tu v tej hiši, ki se torej nahaja na tem ovinku. In ta gospa Eva je bila prav posebna gospa. Pri njej je bilo mogoče dobiti prav posebne dobrine, ki jih je bilo drugače v tistih časih nemogoče dobiti. Lepe obleke. In še kaj. Seveda vse skupaj ni bilo ravno legalno, zato se je hiše prijelo skrivnostno ime “Eva’s Pavaroti”. Ko je nekdo nekoga vprašal, kje je dobil tisti prekrasen plašč je slednji odgovoril, ja “na ovinku pri Evi.” Seveda niso vsi vedeli, kje to točno je in vse skupaj je delovalo zelo misteriozno. Če vas v Tbilisiju še danes kdo vpraša kam ste namenjeni in ne želite odgovoriti lahko mirne duše rečete da greste v “Eva’s Pavaroti”. Ime je postalo takorekoč sinonim za nekaj skritega.
In mi smo spali ravno tu, v tej zares posebni hiši pri kateri se drugače fotkajo turisti, ker je pač lepa. Pa res poznajo njeno zgodbo? No, mi smo hvaležni, da smo se tako poblizu seznanili z njo.
P.S. Tole ni sodelovanje, plačana objava in nič podobnega. Pa vseeno z veseljem priporočam in delim z vami, ker je res super lokacija za raziskovanje Tbilisija. Če pa se kdo od vas slučajno odpravi prav tja, pozdravite Nini še v našem imenu!
Od tu smo torej eno popoldne, en cel dan in eno dopopldne raziskovali mesto in uživali v čarih Tbilisija. Vse skupaj smo v Gruziji preživeli več kot dva tedna zato se nam ni nikamor mudilo in uspeli smo obiskati veliko znamenitosti v Tbilisiju. Edini izziv za nas, je bil ta, da se veliko stvari odpre šele okrog 10 ure dopoldne. Takrat smo mi že približno 5 ur pokonci, ker naši otroci niso ravno nadarjeni za spanje. Ampak dobro, nekako smo se prilagodili. V nadaljevanju predstavim vse kar smo videli, obiskali in doživeli, omenim pa tudi par lokacij, ki smo jih tokrat žal izpustili, a so sigurno vredne obiska.
Medtem ko smo čakali, da bo naš apartma pripravljen smo se odpravili na zgodnje kosilo. Tokrat smo si prvič privoščili znamenite tradicionalne KHINKHALI mesne cmočke, MTSVADI pečeno svinjsko meso in BADRIJANI okusne pečene rahlo pekoče jajčevce s tipično orehovo pasto. Vse skupaj poplaknili z belim gruzijskim vinom. Odličen štart, v Tbilisijiju smo tudi nasploh zelo dobro jedli in si privoščili marsikaj, saj smo si drugače na tem potovanju največkrat kuhali sami, poleg tega pa je bilo tu na voljo res en kup vabljivih restavracij in kavarn.
GRUZIJSKA KULINARIKA si sicer skorajda zasluži svoj poseben prispevek, pa vseeno tule na hitro omenim še nekaj TRADICIONALNIH SPECIALITET, ki jih je vredno poskusiti: KHATCHAPURI (tradicionalni kruh s sirom, obstaja pa več regionalnih variant, nam je bil najboljši “Khatchapuri Adjaruli” z jajcem in maslom), TSITSILA TABAKA (pečen piščanec), LOBIANI (kruh nadevan s fižolovo pasto), CHANAKI (mesno zelenjavna enolončnica), CHURCHKHELA (oreščki potopljeni v koncentriran grozdov sirup in posušeni v obliki dolge klobase), različne vrste SIRA, kruh SHOTI, SLADOLED z rdečim vinom in še in še. Mi smo se zaljubili v začimbo ADJIKA in SVANSKO SOL, ki dajeta jedem res poseben okus. Gruzijske jedi so nas navdušile in Tbilisi je odlična lokacija za spoznavanje tamkajšnje kulinarike.
URNI STOLP | znamenit stolp ob teatru Gabriadze
Ena prvih znamenitosti ki smo si jih ogledali po kosilu je bil prav tale znamenit URNI STOLP, ki se nahaja tik ob lutkovnem gledališču na prijetni ULICI IOANE SHAVTELLI. Obe strukturi je zgradil prav lastnik gledališča, za okrog 30 let trajajočo gradnjo pa je uporabil stare dele zapuščenih zgradb v starem delu mesta. Vsako polno uro se na uri odpre eno okence iz katerega pokuka lutka angela, ki udari zvonček, pod uro pa se odpre prizor ki ponazarja cikel življenja od rojstva do smrti. Res zanimivo za pogledat.
ULICA JAN SHARDENI | živahna ulica z restavracijami in bari
Od urnega stolpa smo se po izjemno ozki ULICI JAN SHARDENI, polni RESTAVRACIJ in BAROV, ki teče vzporedno z REKO KURA, sprehodili še v drugo smer, do tega znamenitega PODZEMNEGA BAZARJA MEIDAN, ki je nekoč veljal za najbolj pomembnega daleč naokoli.
Mi smo se ravno dobro najedli, ampak če vam kruli po želodcu se tule najde res kopica dobrih restavracij, vse imajo zelo lepo urejene in ozelenjene zunanje terase, na menijih pa se znajde seveda tudi bogat izbor gruzijskih vin in koktejlov. Zvečer je tule še posebno živahno, v neposredni bližini, na primer v sosednji ULICI COTTON ROWS je več nočnih barov in klubov.
KATEDRALA SIONI | znamenita ortodoksna katedrala
Na poti do bazarja smo se ustavili še pri ORTODOKSNI KATEDRALI SIONI, ki se nahaja na ulici Sioni poleg MUZEJA ZGODOVINE in MUZEJA VINA. Če ste primerno oblečeni lahko pokukate v notranjost, res je zanimiva. Lepo se jo vidi tudi z druge strani reke Kura, na primer iz parka Rike, od koder sem posnela spodnjo fotko.
MEIDAN BAZAR | čudovita podzemna tržnica
Bazar se nahaja v neposredni bližini MOSTU METEKHI in prav tu je tudi vhod v staro mestno jedro. Sicer nismo nič kupili, smo si pa do dobra napasli oči. Če vas zanima nakup gruzijskih vin, tradicionalnih lončenih posod, medu, začimb, čaja, nakita, starin in spominkov ali pa recimo pokušina gruzijske sladice churchkhela potem je tole pravo mesto.
TRG VAKHTANG GORGASALI | zanimiv trg pod hribom Sololaki
Na drugi strani MOSTU METEKHI, v bližini zgoraj omenjenega bazarja se nahaja še tale trg, okrog katerega je en kup arhitekturno zanimivih zgradb. Na hitro smo se sprehodili še tu naokrog – spet en kup privlačnih RESTAVRACIJ in BUTIČNIH HOTELOV, prav gotovo je told tudi fajn predel za nemstitev med obiskom Tbilisija.
Sledil je še sprehod nazaj do našega apartmaja, spotoma pa sva si privoščila še najin prvi SLADOLED Z RDEČIM VINOM. V bistvu gre ponavadi za vanilijev sladoled, prelit z vinom. Je za poskusiti, ni pa za dol past.
Naslednji dan je bil zapoljnjen z dogodivščinami. Prva misija – zajtrk. Ker so ob tako zgodnji uri vse restavracije še zaprte, smo poslali Charlija v pekarno in si zajtrk pripravili kar v apartmaju. Na srečo se vsepovsod v Gruziji dobi odličen kruh, ki pa je res najboljši svež, naslednji dan je žal trd kot kamen. Pred nami je bil aktiven dan, saj smo naslednji dan že odhajali, v Tbilisiju pa je bilo še ogromno zanimivega za pogledati.
MOST MIRU | najbolj znan most v prestolnici
Naša prva postojanka je bil 160m dolg, moderni MOST MIRU s stekleno konstrukcijo, ki od leta 2010 povezuje stari del mesta z novejšim delom na drugi starni reke Kura. Čeprav je sprva res močno izstopal in dominiral s svojo modernostjo, so se v Tbilisiju v zadnjem času pojavile še druge bolj moderne zgradbe in kontrast med starim in novim je res močno prisoten v različnih predelih mesta.
Most je v nočnem času tudi osvetljen, sicer pa je to res ena najbolj priljubljenih turističnih atrakcij, zato priporočam obisk v zgodnjih jutranjih urah, ko še ni pretirane gneče. Pa še ena hecna zanimivost, mostu se je prijel tudi vzdevek “Always Ultra”, saj njegova oblika spominja na damske vložke. Če prihajate iz starega mestnega jedra tako kot mi, vas na dru strani mostu čaka krasen park RIKE PARK.
RIKE PARK | lepo urejene zelene površine blizu starega dela mesta
Krajinski arhitekt v meni je tule z navdušenjem opazoval vse detajle. Za tiste, ki ne veste, po izobrazbi sem dejansko dipl. krajinska arhitektka, ampak že kar nekaj let ne delam več v tej stroki. Kljub temu me seveda tovrstne zunanje ureditve še vedno pritegnejo in jih morda doživim skozi drugačne oči kot ostali obiskovalci.
Kakorkoli že, tale park, ki je tudi ena največjih rekreacijskih površin v Tbilisiju je super! Mila se je natekala in naigrala, mami je napasla oči in vzdihovala ob zanimivih prostorskih ureditvah, Leo je odspal eno kitico v vozičku. V parku poleg prostorov za počitek, vodnih elementov, otroškega igrišča in zelenic najdemo še impozantnI KONCERTNI in RAZSTAVNI DVORANI v zanimivi arhitekturni obliki.
GONDOLA RIKE – NARIKALA | panoramska vožnja na vrh hriba Sololaki
V PARK RIKE pa se nismo odpravili kar tako, tu se namreč nahaja spodnja postaja gondole, ki vozi na vrh HRIBA SOLOLAKI do TRDNJAVE NARIKALA in BOTANIČNEGA VRTA. Do tu gor se sicer pride tudi peš, ampak z gondole so res krasni razgledi in pogledi na mesto. Ker smo bili med prvimi obiskovalci tudi nismo prav nič čakali v vrsti, povratna vozovnica je bila res ugodna in vožnjo smo izkoristili v obe smeri.
HRIB SOLOLAKI | mestni hrib s številnimi znamenitostmi
Tale hiter izlet z gondolo res priporočam tudi če nimate dovolj časa za obisk vseh znamenitosti v tem delu mesta, RAZGLED z vrha hriba Solokaki je namreč res spektakularen in še tu dobite res tisti pravi občutek o velikosti in razgibanosti Tbilisija. Na hribu in njegovih pobočjih lahko sicer obiščemo BOTANIČNE VRTOVE, TRDNJAVO NARIKALA, ABANOTUBANI ŽVEPLENE KOPELI, KIP MATERE GRUZIJE in še kaj. Več o slednjih v nadaljevanju.
TRDNJAVA NARIKALA | mogočna utrdba na grebenu hriba Sololaki
Mogočne trdnjave, obzidje katere se vije na vrhu grebena SOLOLAKI, res ne morete zgrešiti, vidi se jo namreč z večih točk v Tbilisiju. Na spodnjem dvorišču si lahko ogledate tudi obnovljeno CERKEV SV. NIKOLAJA, sicer pa so grajske ruševine ena najbolj priljubljenih turističnih točk s krasnim razgledom na mesto.
ABANOTUBANI ŽVEPLENE KOPELI | vrelci in kanjon Abanotubani
Tbilisi je znan tudi po svojih ikoničnih ŽVEPLENIH VRELCIH, večina katerih se nahaja v območju KANJONA ABANOTUBANI, ob vznožju hriba Sololaki. Že od daleč težko zgrešite kupolaste strukture, v katerih se skriva naravna vroča voda pri okoli 40 stopinjah. Če iščete pristno, drugačno in malce posebno izkušnjo v gruzijski prestolnici je tole super odločitev, poleg javnih prostorov pa lahko najamete tudi privatne sobe.
BOTANIČNI VRTOVI | zelena pljuča Tbilisija
Na vrhu HRIBA SOLOLAKI vas, če prispete z gondolo, najprej čaka nekaj turistične ponudbe v smislu stojnic s spominki in manjših barčkov, a ko se prebijete tu mimo se na levi strani odpre prekrasna soteska in zeleni griči na katerih je urejen ogromen BOTANIČNI VRT s sprehajalnimi in kolesarskimi potmi. Če si v Tbilisiju torej zaželite zelenja vas poleg mestnih parkov vabi še tale krasna zelena oaza. Mi smo obisk tokrat sicer preskočili, ker bi nam gotovo vzel preveč časa.
“KARTLIS DEDA” | najpomembnejši spomenik v Tbilisiju
Še ena znamenitost, ki je na hribu Sololaki ne gre spustiti, je tale mogočni monolitski aluminijasti kip “MAMA GRUZIJE”, ki je verjetno najpomembnejši spomenik v Tbilisiju. Kip v eni roki drži meč, s katerim grozi sovražnikom, v drugi roki pa vrč vina s katerim pozdravlja goste.
V center mesta bi se sicer lahko vrnili peš, ampak odločili smo se za hitrejšo pot in se odpeljali z gondolo. Od našega zajtrka je minilo že nekaj ur in tule v mestu sva si po res dolgem času zaželela dobre kave (pa čeprav drage) in drugega poznega zajtrka. In tako smo šli na BRUNCH. V mislih sva imela eno fino kavarno oziroma restavracijo mimo katere smo se že včeraj slučajno sprehodili, tako da smo se podvizali v tisto smer.
Žal nas hrana kljub luštnemu ambientu in prijazni postrežbi ni navdušila, račun pa še manj. Ne vem, ampak midva na takšnih potovanjih res raje jeva lokalno hrano, ki se vsakič izkaže za veliko bolj okusno, kot pa neka poširana jajca in sendvički s slanino. Prvič in zadnjič v šestih tednih smo torej jedli nekaj bolj evropskega.
SEJEM STARIN | čudovita tržnica na “Suhem mostu”
Kljub vsemu so bili naši želodci polni in ker naš apartma ni bil prav daleč smo si privoščili kratko siesto. Potem pa naprej proti MOSTU MSHRALI KHIDI (“suhi most”), kjer se vsak dan odvija SEJEM STARIN, ampak ker je bila danes ravno nedelja, kje bil še posebno velik.
Čeprav je vse skupaj verjetno bolj usmerjeno proti turistom kot domačinom, je delovalo precej avtentično in ohhhh, če bi imela kam dat vse tiste lepe posodice, kozarčke, pribor pa še kaj, bi vse po vrsti pokupila. No, na koncu vseeno nismo kupili prav ničesar. Mogoče mi je čisto malo žal, tule bi res lahko našli kaj zanimivega ali pa uporabnega za spomin. Kakšno prazno konzervo kaviarja, kakšen poseben nož, vrč, lestenec, star fotoaparat. Mogoče pa naslednjič.
SEJEM UMETNIN | umetniška in rokodelska tržnica
V neposredni bližini vsakodnevnega sejma starin, v parku 9 MARCH PARK, se lahko sprehodite še skozi SEJEM ROČNIH DEL IN UMETNIN, kjer vas čakajo oljne slike, ročno pleteni šali, puloverji, nogavice, odeje, kape, otroške igrače in podobni izdelki. Če iščete unikatna darila in spominke je kar zanimivo. Nedaleč stran se nahaja še KNJIŽNI SEJEM.
PARK DEDAENA | še en krasen zelen park z igrišči
In ker smo bili že ravno tu, smo se počasi sprehodili skozi DEDAENA PARK, kjer se je Mila naigrala na otroškem igrišču, natekala med vodnimi curki in nagledala malo večjih otrok v skate parku. Res lep zelen park z veliko sence, ki je na tako vroč dan kar pasala. Še en sladoled smo si privoščili, potem pa na lov za zgodnjo večerjo.
IUSTITSIIS SAKHLIC | moderna zgradba Javne uprave
Spotoma smo si od zunaj ogledali še tole sila zanimivo moderno zgradbo javne uprave, imenovano IUSTITSIIS SAKHLIC, ob reki Kura, v kateri prebivalci prestolnice opravljajo administrativne stvari. Nedavno so v Tbilisiju potekali protesti in verjetno je bila ravno ploščad pred tole stavbo eno izmed prizorišč protestov, saj smo na tleh lahko še videli posledice izgredov. No, na srečo je bilo v času našega obiska vse mirno.
BAZARI ORBELIANI | kultna tržnica in food court
Na nebu so se zbirali temni oblaki in začelo je pihati, tako da je več kot očitno prihajala neka poletna ploha in po čistem naključju smo pobegnili v bližnjo, danes moderno POKRITO TRŽNICO po imenu BAZARI ORBELIANI. Slednja sicer obstaja že vse od leta 1886, a takrat je seveda izgledala malce drugačno. Tule so se nam pocedile sline že ob prvem pogledu na različne kulinarične butične trgovinice.
A preden smo kupili par dobrot, smo najprej zašibali v zgornje nadstropje, kjer nas je pričakal velik FOOD COURT s številnimi restavracijami, ki so ponujale od gruzijskih, azijskih in zahodnjaških specialitet. Jaz sem morala poskusit LOBIANI, tradicionalno gruzijski kruh s fižolom, med tem ko je Charlie poskusil en res okusen burger. Našla sva tudi odlično craft pivo.
Čakal nas je še ležeren sprehod nazaj proti apartmaju in prijetno utrujeni smo končali dan poln novih vtisov. Naslednje jutro smo izkoristili za organizacijo in hitro čiščenje avta, obiskali še eno lokalno pekarno in se še zadnjič sprehodili po slikovitih ulicah v “naši” soseski, preden smo se odpeljali iz mesta proti severu.
Dodajam še naš vtis tiste druge, neturistične plati Tbilisija, ki smo jo doživeli, ko smo se v prestolnico nepričakovano vrnili slab teden kasneje. Takrat smo namreč prevozili povsem druge predele mesta in videli povsem kontrastne prizore. Nekako tako si sama sicer klišejsko predstavljam kakšna ruska mesta. Če v Tbilisi pridete z lastnim vozilom in iščete karkoli tehničnega vam toplo priporočam obisk ogromnega DOMINO HIPERMARKETA, za kakšne rezervne avtodele bo treba cikcak po ozkih uličicah na severu mesta, sicer pa TBILISIJSKO JEZERO ponuja kar nekaj spotov za prenočevanje na divje, če potujete s kamperjem.
Za konec naj omenim še par stvari in lokacij, ki smo jih mi tokrat zaradi takšnih in drugačnih razlogov izpustili. Bodisi zaradi pomanjkanja časa, zato ker smo si jih privoščili kje drugje v Gruziji ali pa nas enostavno niso zanimale oziroma obisk ne bi bil ravno najlažji s tako majhnimi otroki.
Če bi torej priletela le v Tbilisi na vikend izlet, bi si rade volje privoščila kakšno VINSKO POKUŠINO. Mogoče celo kakšen kuharski tečaj. Z gruzijskimi vini smo se mi kasneje pobližje spoznali na manjši družinski vineriji v regiji Kakheti, kjer smo imeli odlično izkušnjo. Prav tako bi si v Tbilisiju ogledala še kakšen MUZEJ in RAZSTAVO, veliko jih je v bližini avenije RUSTAVELI, in obiskala še kakšno razpadajočo, zapuščeno stavbo. Celo mesto namreč diha umetnost, od street art poslikav naprej. Morda bi si v dvoje privoščila tudi hitro namakanje v toplih vrelcih. Žal smo zamudili obisk MULTIFUNKCIONALNEGA KULTURNEGA CENTRA FABRIKA, kjer se nahajajo številni hip bari, umetniški studii, trgovine in še in še. Nekaj nam je torej vseeno še ostalo za kakšen prihodnji obisk, ampak kljub vsermu mislim, da smo nas čass v prestolnici kar dobro izkoristili.
DNEVNI IZLETI IZ TBILISIJA | izlet v hribovito območje Kazbegi, vinsko pokrajino Kakheti in še kam
Ker smo potovali z avtom se teh dnevnih izletov seveda nismo udeleževali, a če v mesto pridete na (podaljšan) vikend izlet, vam morda ostane en dan da se zapeljete naokrog in za prvi okus doživite še malo več Gruzije kot le njeno prestolnico.
Na poti proti Stepantsmindi in HRIBOVJU KAZBEGI smo srečevali ogromno minibusov, ki so iz Tbilisja vozili dnevne turiste in prav gotovo je tole statistično najbolj priljubljen dnevni izlet. Na poti se ponavadi ustavi pri rezervoarju Zhinvali, kompleksu Ananuri, spomeniku Gudauri in pa seveda ikoni Gurzije, cerkvici Gergeti Trinity Church. Za en dan je tule sicer res veliko vožnje.
Drugi najbolj priljubljen izlet je obisk VINSKE REGIJE KAKHETI, kjer se spoznate z gruzijskimi vini in tradicionalno pridelavo vina, se udeležite pokušine vin, obiščete nadvse ljubko mestece Signagi, samostan Bodve in še kaj. Poleg teh dveh imate na voljo še cel kup različnih izletov do okoliških znamenitosti, lahko pa seveda tudi sami najamete avto, če vam ni do organiziranih izletov.
Prilagam kolaž fotk z zgoraj omenjenih lokacij, ki smo jih mi skupaj s Tbilisijem in ostalimi predeli države obiskali v približno enem tednu.
HITRI NASVETI ZA OBISK TBILISIJA
Moj prvi nasvet bo – ne obiščite le prestolnice, vzemite si vsaj še nekaj dodatnih dni za kakšen dnevni izlet. Gruzija je res čudovita, varna in gostoljubna dežela. V TBILISI LAHKO TRENUTNO DIREKTNO LETITE z Dunaja, Minhna ali pa Milana. Vse ostale direktne povezave so malce bolj oddaljene. Letite lahko tudi iz Ljubljane s Turkish Airlines preko Istanbula, ali pa na primer z LOT preko Varšave. Letite lahko tudi v Kutaisi (trenutno tja z bližnjih letališč leti Wizz air) ali pa obisk Tbilisija kombinirate z obiskom armenijske prestolnice Yerevan kamor prav tako že nekaj časa z bližnjih letališč leti wizz air. V Tbilisiju je veliko PRENOČIŠČ različnega ranga, enako velja za restavracije. Na splošno pa CENE NISO ZELO NIZKE tako da ne pričakujte zelo ugodne destinacije. Kava je ponavadi okrog 3eur. Ugoden je javni promet, izdelki iz pekarn in sveža zelenjava in sadje na tržnicah. Tudi vstopnine, če že so, so nizke. Dobro je poznati vsaj nekaj osnovnih RUSKIH BESED, čeprav se ponavadi z angleščino kar daleč pride. Gruzijci imajo sicer svojo abecedo, ampak večina pomembnih znakov je berljivih tudi za nas. Za taksije uporabljajte aplikacijo BOLT, za internet oziroma SIM kartico pa priporočam kar eSIM.
Torej, kaj pravite? Nas je Tbilisi navdušil in čeprav prej nisem nikoli na to pomislila, se mi zdi res odlična destinacija za vikend izlet, če imate radi kaj drugačnega in malo bolj alternativnega. Edinstvena kulinarika, enkratna arhitektura, miks vsega možnega in prav poseben vajb so nas popolnoma prevzeli in z veseljem se še kdaj vrnemo. V kratkem prihaja na blog še dolg prispevek o našem popotovanju po Gruziji – če le imate dovolj časa za road trip potep po tej zanimivi deželi, vam jo toplo priporočam, sploh dokler je še razmeroma neturistična.
