potopis | potovanje JUŽNI PACIFIK 2018: Singapur, Cookovi otoki, Fiji, Vanuatu, Nova Zelandija

Katja COOKOVI OTOKI, DRUŽINSKA POTOVANJA, FIJI, NOVA ZELANDIJA, POTOVANJA ZA SAMSKE STARŠE, SINGAPUR, VANUATU 4 Comments

Že eno leto je naokrog odkar sva z LU-jem odletela na najino DALJŠE POTOVANJE PO JUŽNEM PACIFIKU, pa še vedno čutiva močno sonce, vonjava slano morje, okusiva sladke kokose in slišiva valove. Če močno zatisneva ušesa in zapreva oči seveda. NEPLAČAN DOPUST za 3 mesece v službi je pač res ena taka fajn stvar in zelo sem hvaležna, da sem si ga uspela izborit. Ko sva skoraj mesec dni okoli božično-novoletnih praznikov preživela v družbi družine in prijateljev v SLOVENIJI, sva bila več kot pripravljena na dobro dozo sonca in D vitamina. Pred nama je bilo kar 14 POLETOV in približno 2 MESECA časa. Za najino tokratno MAMI & SIN DOGODIVŠČINO sva si izbrala otoke v južnem Pacifiku (Cookove otoke, Fiji in Vanuatu) ter dodala še obisk Singapurja ter Aucklanda. V nadaljevanju pa najina popotniška zgodba.

Kdaj: januar, februar, marec 2018

Kraji: Singapur, Cookovi otoki (Rarotonga), Fiji (Nadi & otočje Yasawa), Vanuatu (otoki Efate, Tanna in Espiritu Santo), Nova Zelandija (Auckland, otok Rangitoto)

Kako: letalo, ladje, čolni, taxi, bus, vlak, avto

Prenočišča: pri družini in prijateljih, hoteli, guesthousi, bure, šotori

MED TOKRATNIM POTOVANJEM PO JUŽNEM PACIFIKU JE IMEL LU 6 LET. VEČ O JUŽNEM PACIFIKU Z OTROKI PA KMALU V NOVEM PRISPEVKU.

IZ MÜNCHNA V SINGAPUR


Iz nemškega MÜNCHNA sva s SINGAPORE AIRLINES letela v SINGAPUR. Spet so bili odlični, kot vedno. 11-URNI LET je minil kot bi mignil, začel se je z dobrim filmom, spečim otrokom in kozarcem caberneta. Čin čin na dolg dopust! Tisti sladek očutek SVOBODE je bil torej prisoten že na letalu, a še toliko bolj na LETALIŠČU CHANGI, ko sva se končno preobula v japonke. Dobro uro kasneje sva vsa premražena zaradi močne klime (pismo, bi morala še malo počakat z japonkami) izstopila na MRT postaji FARRER PARK. Oh Azija. Pogrešala sem te. Lepo je bilo bit spet na toplem, še posebno ker sva se še 2 dni nazaj zabunkana v bunde in šale po snegu sprehajala po Kranjski Gori.

SINGAPUR


To je bil moj že ČETRTI in Lu-jev TRETJI OBISK SINGAPURJA, zato se nama ni dalo obletavati vseh turističnih točk in znamenitosti. Obiskala sva nekaj nama najljubših kotičkov v mestu in se bolj kot ne brezciljno sprehajala, si privoščila kaj dobrega za pojest, se hladila v parkih in na igriščih in se uspešno otresla jet lag-a v „domačem“ bazenu. Tudi v Little India naju je zaneslo. Sem pač malo obsedena z indijsko hrano. In mislim, da sem kar malo ZALJUBLJENA V SINGAPUR.

Ker imava v SINGAPURJU tudi del DRUŽINE, se zadnja leta tam vedno ustaviva, kadar sva na poti v Azijo in Oceanijo. Zahvaljujoč bratrancu in njegovi dragi je bil ZAČETEK TEGA POTOVANJA popoln in sproščujoč.

SINGAPUR SVA OBISKALA ŽE VEČKRAT IN NA BLOGU JE ŽE NEKAJ OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. PREBERI VEČ O SINGAPURJU TUKAJ:

SINGAPUR v 4 DNEH

SINGAPUR – POSTANEK MED POLETI

IZ SINGAPURJA PREKO AUCKLANDA NA RAROTONGO


Ravno sva se navadila na ČASOVNO RAZLIKO, pa je bilo že treba it naprej. Sej ne da bi se pritoževala, čakali so naju namreč čudoviti COOKOVI OTOKI. Zaenkrat je šla tale MAMI & SIN DOGODIVŠČINA kot po maslu in Lu se je tako pridno obnašal, da je bilo že malo sumljivo. Pot na RAROTONGO sicer ni bila ravno kratka. Po 10 URAH NA LETALU, tokrat z AIR NEW ZEALAND iz Singapurja v AUCKLAND, naju je čakala še DOLGA NOČ NA LETALIŠČU. Do poleta na Rarotongo sva imela namreč kakih 8 ur časa in kratka noč v zelo dragem hotelu se mi ni zdela smiselna. Zato sva se poskušala kar se da udobno namestiti na trdih lesenih stolih edinega odprtega bara, v prvem nadstropju letališča. Ni bilo najbolj zabavno, ampak uspelo nama je! Pa še prišparala sva malo dinarčkov.

Končno BOARDING. Še en ZAJTRK na letalu. Spet jajca. Urgh. In kava. Veliko kave. 3 URE KASNEJE kasneje sva končno prispela na cilj. Od vsega NAVDUŠENJA IN AKCIJE sva kar pozabila, kako utrujena sva pravzaprav in ko smo si na letališču padli v objem z eno MOJIH NAJBOLJŠIH PRIJATELJIC, njenim dragim in njuno malo štručko, je bila dolga pot takoj pozabljena. Seveda smo šli takoj na MRZLO PIVO in se vrgli v morje. KIA ORANA Rarotonga!

RAROTONGA | COOKOVI OTOKI


Na COOKOVIH OTOKIH smo bili že leta 2017 (takrat še kot 3-članska družina), a smo večino časa preživeli na rajskem AITUTAKI-ju, na RAROTONGI pa smo se zadržali le 2 dni. Tokrat sva imela z Lu-jem kar 2 TEDNA. Kaj naj rečem, rajski otok. Sploh če prideš kot turist. Če tam živiš je vsekakor malce drugače. Imela sva super priložnost otok doživeti „od blizu“ in nekako združila svet turistov in lokalcev.

Po res doooolgem času NISEM BILA OMEJENA Z DNEVI DOPUSTA in nisem vsak dan odštevala koliko jih je še ostalo in kdaj bo treba spet v službo. Prav nasprotno. Ko veš, da imaš več časa, si že v štartu nekako BOLJ UMIRJEN. Malo smo vrtnarili, kuhali, plavali, snorkljali, pogledali kak film, šli po nakupih, pa na tržnico, pa v taboljše restavracije, prevozili nekaj kilometrov off road poti in spoznali cel kup novih obrazov. Predvsem pa nisva nikamor hitela. In za spremembo je res prav pasalo malo odklopa.

COOKOVE OTOKE SVA OBISKALA ŽE LETA 2017 IN NA BLOGU JE ŽE NEKAJ OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. PREBERI VEČ O COOKOVIH OTOKIH TUKAJ:

RAROTONGA V 2 DNEH

AITUTAKI V 8 DNEH

IZ RAROTONGE PREKO AUCKLANDA V NADI | FIJI


Nekje na pol poti med poletom NAZAJ V AUCKLAND me je zadelo – od zdaj naprej sva pa res čisto zares sama. Ko pristaneva naju ne bo nihče pričakal in ne bova več obiskala nikogar, ki ga poznava. Samo jaz in Lu. KR SAMA. Na poti na Fiji. Z enim 42L nahrbtnikom. In brez rezerviranega prenočišča. Letališče v Aucklandu. Ahhhh, BREZPLAČEN WIFI in po dveh tednih MOBITEL SIGNAL. Prav nikjer na pacifiških otokih namreč nisem imela signala. Eno okusno KOSILO in kozarec novozelandskega VINA, ker sem predvidevala, da slednjega ne bo tako lahko naročiti v prihajajočih tednih. Drago. Zelo. Ampak v tistem trenutku pač vredno vsakega kovanca.

NASLEDNJI POLET. Tokrat sva imela kratko povezavo in po 3 URAH POLETA sva sredi nevihte pristala v NADI-ju. Utrujena in lačna sva zagrabila enega izmed hotelskih taksijev in se cele 3 minute peljala do hotela praktično nasproti letališča. Želela sva ostati BLIZU LETALIŠČA, če bi se naslednji dan spontano odločila za premik na kak drug OTOK.

NADI | VITI LEVU, FIJI


Juhuuu, imeli so PROSTO SOBO. Kar celo hiško ubistvu. S teraso. Sredi naliva se nama res ni dalo eksperimentirati in iskati prenočišče dlje, kot je bilo treba. Pa še tema je bila. In čas za večerjo. In mrzlo pivo. Fiji Gold torej. Okej, ostala bova kar 2 DNI. Lu je odkril BAZEN S TOBOGANOM. Dete je bilo torej preskrbljeno. Mami je pa naslednji dan izkoristila za planiranje naslednjih dveh tednov. Toliko otočkov pa tako „malo“ časa. Ker nama nekako ni bilo do letala, sva se odločila obiskati OTOČJE YASAWA. NADI sam po sebi ni nič kaj pretresljivo mesto. Nočem mu sicer krivice delat, ampak razen večjega supermarketa in bankomata naju nekako ni prepričalo. DENARAU pa – ni da ni. Tanajdražji resorti, golf igrišča, bleščeči avti. A smo sploh še na Fiji-ju? Hitr na ladjo, pobegnit pred all inclusive turisti. Sicer vsak po svoje no, ampak za naju to res ni.

IZ NADI-JA NA OTOČJE  YASAWA | FIJI


Do tehle otočkov se prav udobno pride s HITRO LADJO, imenovano YASAWA FLYER. Slednja vozi tudi med otočki. V hotelu v Nadiju je bila ena priročna mini turistična agencija, kjer sva zrihtala KARTE in TRANSFER do MARINE V DENARAU. Vse skupaj je potekalo presenetljivo organizirano in po planu. Ladja udobna, razgledi že kmalu po odhodi čudoviti. Pluli smo mimo OTOČJA MAMANUCA, ki je izgledalo reeees vabljivo, ampak cenovno tokrat izven najinega ranga. Kmalu smo prispeli v vode otočja YASAWA, pogledi na otočke niso razočarali. Zakaj tudi bi, tu so namreč posneli kar nekaj svetovno znanih filmov, med drugim CAST AWAY in BLUE LAGOON. Se že spodobi, da je tudi v resnici tako lepo kot v filmu, kajne?

DRAWAQA | OTOČJE YASAWA, FIJI


Po nekaj postankih ladje na različnih otočkih, smo končno prispeli do otoka DRAWAQA. Tule sva predhodno rezervirala eno malo hiško na plaži, ki se jim tu na Fiji-ju reče BURE. V restortu BAREFOOT MANTA. Čisto osnovna zadeva, brez WC-ja in kopalnice, z neke vrste polknami namesto oken, pogradom in mrežo proti komarjem je bila vredna svojega denarja. Mala terasica in ŠUMENJE VALOV ponoči. Kaj češ lepšega. Ostala sva 4 DNI, na razpolago sva imela dve plaži, ena obrnjena na vzhod in ena na zahod, restavracijo, open air skupno kopalnico in en dokaj visok hrib takorekoč pred nosom – da sva se malo razgibala in uživala v razgledu.

preberi več o otoku DRAWAQA

NAVITI | OTOČJE YASAWA, FIJI


En dan se nama je zahotelo MALO NA IZLET, pa sva šla s čolnom na sosednji otok obiskat eno VASICO. In ŠOLO. To je bilo tudi super in res intimno. Tule ni ravno masovnega turizma, ponavadi je na otoku le po en ali dva resorta z omejenimi prenočitvenimi kapacitetami. Prav zato pa je celotna izkušnja še bolj posebna in nekako pristna.

IZ OTOKA DRAWAQA NA OTOK MATACAWALEVU | OTOČJE YASAWA, FIJI


Saj ne da sva se naveličala počasnega ritma tule, ampak po 4 dneh je bil čas za premik. Z manjšim čolnom so naju novi lokalni prijatelji peljali na sredino zaliva, kjer je zasidrana hitra ladja že čakala nove potnike. Otok MATACAWALEVU sva izbrala zato, ker sva tu našla odlično namestitev – v ŠOTORIH v t.i. WAITUI BASECAMP.

MATACAWALEVU | OTOČJE YASAWA, FIJI


Tole je bilo tudi NAJCENEJŠE PRENOČIŠČE na FIJI-ju. Za približno 50€ sva dobila ves luksuz kar sva ga rabila – zajtrk in večerjo, udobno ležišče, kopalnico pod milim nebom, občasno delujočim internetom na recepciji in prijaznimi lastniki. Plaža tu sicer ni bila bogvekaj, zato sva večino časa preživela v igranju ODBOJKE s sopotniki, poležavanju v VISEČIH MREŽAH, NABIRANJU ŠKOLJK za večerjo, branju KNJIG in krajših POHODIH.

preberi več o otoku MATACAWALEVU

DNEVNI IZLET NA OTOK NANUYA LAILAI | OTOČJE YASAWA, FIJI


Kot rečeno plaža ni bila ravno rajska, zaliv je bil prepreden z MANGROVAMI in sicer super za sprehode, a nekoliko manj za plavanje. Zato sva šla en dan na izlet na sosednji otok, NANUYA LAILAI. Skupaj s še enim zabavnim parom. Da se je mami lahko tudi malo „po odraslo“ pogovarjala. PODVODNI SVET tu je bil res wow, toliko ribic, pa nikjer žive duše na obali. Še kosilo in koktejl pa smo šli nazaj.

IZ OTOKA MATACAWALEVU NA OTOK KUATA | OTOČJE YASAWA, FIJI


Tale del poti je bil kar dolg in nama je praktično vzel cel dan. Z ladjo smo šli najprej proti severu, do otoka NACULA, kjer so snemali film BLUE LAGOON (Plava laguna). Tu lahko prespite v istoimenskem resortu – za naju tokrat malo predrago. Plaže so lepe tudi drugje. Ta otok je tudi zadnji, NAJBOLJ SEVERNI, kjer še lahko prespite kot turist.

KUATA | OTOČJE YASAWA, FIJ


Od tu smo pluli nazaj proti jugu po drugi strani otočja YASAWA skoraj do najbolj južne točke, OTOKA KUATA. Tu sva za 4 noči rezervirala hiško v resortu BAREFOOT KUATA. Zavedala sva se, da je tole zadnji otoček preden se vrneva na celino. Zato sva dala vse od sebe in zadnje dni izkoristila kar se da. Mami je šla plavat z MORSKIMI PSI. Na odprto morje. Brrrr. Preživela. Čeprav, glede na to da nisem potapljač in nisem navajena tovrstnih srečanj, je bilo kar mal strah vzbujajoče na trenutke. Res so večji, kot sem si mislila.

Lu je našel super NOVE PRIJATELJE njegove starosti. Iz Avstrije. Je lahko mal nemščino povadil spet, po dolgem času. Midva namreč malo po angleško in malo po slovensko govoriva. Kakor je. Mami si je vsak večer ob bazenu privoščila KOKTEJL in malo poklepetala. Se mi zdi da se je Lu se je kar malo zaljubil v avstrijko. Oba sva se torej tule imela res fajn, kar ni ravno pripomoglo k vsesplošnem počutju, ko je bilo treba NAZAJ NA CELINO.

preberi več o otoku KUATA

IZ OTOKA KUATA V NADI | FIJI


Kakorkoli, letalske karte za VANUATU so bile že kupljene in zdaj ni bilo druge. Vse do zadnjega nismo bili prepričani, če se bomo sploh lahko vkrcali na ladjo. Na južnih otokih države je namreč divjal CIKLON GITA in ko začne pihat in lit kot iz škafa res ni hec tule. Na srečo smo nekako pripluli do celine, z zamudo in zelenimi obrazi ker je res premetavalo po valovih. V Nadiju smo si skupaj z avstrijci po dolgem času privoščili PICO. Ker so se otroci res ujeli smo šli še v isti HOTEL. Kar blizu LETALIŠČA, tudi oni so potem dan leteli naprej. Še ZADNJI DAN na Fiji-ju smo preživeli v kopanju v dežju v hotelskem bazenu, dobri hrani in družbi.

IZ FIJI-JA NA VANUATU


Zadnje dni sem bila sicer primorana spet na polno zagnati možgane, ker je tale grožnja s CIKLONOM postajala vse resnejša in pot ciklona se je iz Fiji-ja preusmerila ravno proti Vanuatu. Mrzlično sem iskala alternativo, za vsak slučaj če bi nama odpovedali lete. Na srečo sva vseeno lahko poletela, a če bi že morala kam drugam, bi se odločila za Salomonove otoke. S FIJI AIRWAYS sva torej v pričakovanju novih dogodivščin odletela proti OTOKU EFATE.

Huraaaa, pristala sva na VANUATU! Kar nekako nisem mogla verjeti. Res sva tu! Sredi oceana. Na otoku katerega ime mi je bilo še do nedavnega španska vas. Kr sama! Lu in jaz. Presnet dobro sem se počutla. Kot da bi nekaj dosegla, haha. Najmanj splezala na Kilimanjaro ali kaj podobnega. No, za omembe vredne dosežke sva se tule na Vanuatu sicer morala še malo potruditi v nseldnjih dneh.

EFATE | VANUATU


Čakajoč na moj umazani NAHRBTNIK, ki mi mimogrede zvesto služi že kar 12 let, sva se prešvicala do amena v majhni čakalnici brez klime. A se nisem še v Singapurju nekaj pritoževala čez klimo? No, tule bi res prišla prav. Hitro ven in hop na SHARED TAXI v center glavnega mesta PORT VILA. Pišuka spet ni klime, še dobro da ima najin rezerviran guest house BAZEN.

PPRVI VTISI po pristanku? Vanuatu me SPOMINJA NA AFRIKO. Ne morem točno razložit zakaj. Ljudje so drugačni. Arhitektura je drugačna. Hrana je drugačna. Celotno VZDUŠJE JE DRUGAČNO. Če je na Fiji-ju ogromno indijskih in na Cookovih otokih veliko filipinskih gastarbajterjev, je tu na Vanuatu cel kup kitajskih. Še celo turisti so se nama zdeli drugačni. Vznemirljivo je bilo bit na tem NOVEM, NEZNANEM DELČKU ZEMLJE.

IZ OTOKA EFATE NA OTOK TANNA | VANUATU


Tokrat se prestolnici PORT VILA nisva kaj posebno posvetila, saj sva že naslednji dan letela naprej. Na magični OTOK TANNA. Prvič z letalsko družbo AIR VANUATU. Priznam, da sem bila malo skeptična. Predvsem zaradi teh malih letal. Z glasnim propelerjem, ki se ga je tako lepo videlo skozi okno haha. Ampak popolnoma neupravičeno, vsi poleti z njimi so bili namreč super.

Po pristanku na res MINI LETALIŠČU sva jo hitro mahnila v EVERGREEN RESORT. Slednji sicer ni bil najcenejša opcija na otoku, ampak včasih sva si pač kaj boljšega privoščila.

TANNA | VANUATU


Na otoku Tanna sva preživela par res SPROŠČUJOČIH DNI, a tudi par ZELO ADRENALINKSIH. Glavni razlog zakaj sva sploh želela na Vanuatu je bil obisk AKTIVNEGA VULKANA, Mt YASSUR. Kar nama je tudi uspelo. Bravo midva. Ko čakaš da sonce zaide, medtem ko poslušaš BRUHANJE VROČE LAVE in veš, da lahko le en korak v napačno smer konča tvojo zgodbo je pač nekaj posebnega. Tamalega sem seveda za roko držala venomer in vsepovsod. (*to sem zdej morala napisat za vsak slučaj, če moja babi prebere). Videti vse to NAVDUŠENJE v njegovih očeh je pač nekaj lepega.

A to ni bila edina drzna reč, ki sva si jo tule privoščila. Spontano sva se odločila za obisk VASI SREDI DŽUNGLE. Pa tudi PRESPALA BOVA tam. Kar dvakrat. 2 dni brez signala, brez avta, brez vodiča, brez angleškogovorečih sotrpinov. Brez elekrike, brez tuša itd itd. Priznam, malo me je bilo, ne bom rekla strah, ampak recimo da sem situacijo spoštovala in se je lotila z rahlo previdnostjo. Po eni strani je bila to pač reeees NORA IZKUŠNJA, sploh tu, kjer že tako ali tako ni veliko turistov. Pa še tisti ki pridejo, grejo na hitro na vulkan in odletijo naprej. Po drugi strani pa omg kaj če naju nihče ne pride iskat, a sploh kdo ve kje točno sva, kaj če kdo ponoči dobi vročino, kaj če naju nabodejo na palco in spečejo na žaru. Debela lih nisva, a kej bi se že našlo za obglodat. Heh, no malo pretiravam. Bilo je res super. Malo smo KUHALI, se metali v SLAPOVE, vrtnarili, obiskali lokalnega ŠAMANA, Lu je poskušal pleazt po drevesih ampak so ga lokalne punce gladko pokosile, bosa sva vandrala po gozdu, PLESALI smo, pa še kaj. Poleg vsega je pa LJUDOŽERSTVO tu že dolgo nazaj izumrlo.

Na začetku sicer nisem bila sigurna, koga je bolj strah. Naju ali njih. LJUDJE TU SO DOKAJ SRAMEŽLJIVI. Predvsem ženske. Ampak tako, v prisrčnem smislu. Treba si je pridobit njihovo zaupanje. Navsezadnje res niso navajeni turistov, nekateri iz sosednjih vasi sploh še nikoli nobenega srečali niso. Predvsem pa jim ni bilo jasno, kje je moj „mož“. Nekako sem jim z rokami poskusla obzirno razložit, da sem pač sama in ja, res imam samo enega otroka. Ampak ne vem, če so mi čist verjeli haha. Kakorkoli že, na koncu obiska sva se počutila kot DEL DRUŽINE in to je bilo res lepo.

IZ OTOKA TANNA NA OTOK ESPIRITU SANTO | VANUATU


Za obisk NASLEDNJEGA OTOKA sva morala najprej poleteli nazaj na EFATE in potem naprej v LUGANVILLE na otoku ESPIRITU SANTO. Po pristanku sva imela še cel dan časa za oglede. S TAXI-jem sva se odpeljala do znane potapljaške točke MILLION DOLLAR POINT, potem pa našla OTROŠKO IGRIŠČE in RESTAVRACIJO v mestu. Nakupila še par stvari in hop na taksi. Na SEVER. V PORT OLRY. Tja, kjer so NAJLEPŠE PLAŽE.

ESPIRITU SANTO | VANUATU


Tukaj sva SPALA KAR V ŠOTORU. Na PLAŽI. Za samo 19€ na noč, z zajtrkom. Z najlepšim možnim jutranjim razgledom. In bila sva skoraj sama. KAKŠEN LUKSUZ. Nobene potrebe po fensi hotelu z animacijskim klubom, 10 bazeni in kitajskimi restavracijami. Tule nama ni bilo prav nič hudega, v najinem DIVJEM PARADIŽU. Milsim, poglejte fotke. A moram še kaj dodat? Po 5 DNEH tu, sva se enostavno ZALJUBILA V TA KRAJ in res je bilo zelo težko oditi. Pa niso samo plaže. So še t.i. BLUE HOLES vodne luknje, ki so res super za osvežitev. Srčno upam, da obale nikoli ne pozidajo s hoteli in restavracijami.

IZ OTOKA ESPIRITU SANTO NA OTOK EFATE | VANUATU


Po kratkem poletu sva PRISTALA NAZAJ NA OTOKU EFATE. Imela sva še par dni časa za raziskovanje, pred poletom v AUCKLAND preko FIJI-ja. Za zadnje dni tule sva si privoščila malo BOLJŠI HTOEL v centru mesta. S super restavracijo. Z bazenom. S kozmetičnim salonom. S sobo z balkonom in razgledom na morje. Mojito in manikura za mami. Sladoled in bazen za tamalega. Ni nama bilo hudega.

EFATE | VANUATU


Ob prvem pristanku iz FIJI-ja, ni bilo dovolj časa za oglede, zato sva tokrat nadoknadila. ZAPELJALA SVA SE OKOLI OTOKA, se parkrat ustavila na super mestih za SNORKLJANJE, pri SLAPOVIH in VODNIH LUKNJAH. PORT VILA je sicer zelo ŽIVAHNO MESTO, kjer se veliko dogaja. Nama je bila najbolj všeč TRŽNICA, sicer pa je tudi veliko DUTY FREE TRGOVIN.

IZ VANUATU PREKO FIJI-JA V AUCKLAND | NOVA ZELANDIJA


No. Ne vem kako naj tole čimbolj na kratko opišem. Zaradi TEHNIČNE OKVARE na letalu prvi dan in SLABEGA VREMENA drugi in tretji dan, sva OBTIČALA V PORT VILI. Slednje je pomenilo, da sva ZAMUDILA LET V EVROPO in naslednje dni preživela s klicarjenjem letalskih družb, agentov in celo imigracijske pisarne v Aucklandu. Zvečer pa še kak ekstra mojito za mami. Čeprav se mogoče zdajle sliši, kot da ni nič hudega še par dodatnih dni v paradižu, ampak takrat se nama resnično ni zdelo. Treba je bilo dokupiti nov let, odpovedati hotel v Aucklandu, rezervirati novega itd itd. Veliko nepotrebnih STROŠKOV in ŽIVCEV. Ampak no, sva preživela. Če potujete po otokih v DEŽEVNI DOBI si res pustite „dovolj“ časa za transit nazaj domov. Midva sva imela sicer 3 dni pufra, pa še ni bilo dovolj. Leti po otokih pa seveda niso povezani s tistim nazaj v Evropo.

AUCKLAND | NOVA ZELANDIJA


Oh ja, pa sva prispela v Auckland. Malo nepričakovano sva imela zdaj tu kar 2 DNI. Šele ko sva pristala, sva se spravila iskat hotel. In ker potovanja res nisva želela zaključiti z grenkim priokusom, sem si drznila rezervirati PRECEJ DRAG HOTEL, v najboljši mestni četrti.

Z BUSOM V MESTO je mala malca, Auckland sva pa tudi že dovolj poznala od lanskega obiska, da sva približno vedela kje morava izstopiti. Vkorakala na recepcijo z res usranim nahrbtnikom, podočnjaki in rahlo smrdečimi oblačili. Pač res nisva pasala v tole fensi sceno. Malo so naju postrani gledali, ampak koga briga. Mene je prav zabavalo. Minuto kasneje sva imela kluč v roki. Še minuto kasneje sva stala odprtih ust sredi ene reeees lepe ogromne hotelske sobe. Okej no, nisva stala odprtih ust, skakala sva po postelji od veselja. Ta razgled! Ta mehka udobna dišeča postelja! Banja! Internet hiter ko strela! Težko se je bilo spravit nazaj ven, ampak v Aucklandu pa tud nismo ravno vsak mesec ne, sva se šla malo sprehodit. Prej sva se seveda stuširala in preoblekla. In veste kaj. Šla sva direkt v MARINO. V prvo vrsto. Si naročila dvojno porcijo OSTRIG, kozarec dva kozarca belega VINA in SLADOLED. 3 kepce. To je en poseben dan. En tak, ko ne veš a bi se smejal al jokal. Pa se vseeno smeješ. Včasih si je treba mal privoščit. Sploh pa za konec potovanja.

RANGITOTO | NOVA ZELANDIJA


Naslednji dan sva šla z ladjo na OTOK RANGITOTO. Auckland sva že poznala, na krasnem otoku WAIHEKE sva tudi že bila, potem pa že počasi zmanjka opcij za enodnevni izlet. VULKANSKI OTOK Rangitoto je bila super izbira. Sploh razgledi z vrha zmagajo. Vidi se cel zaliv mesta AUCKLAND, pa seveda tipično pokrajino s tisto nezmotljivo „novozelansko-zeleno“ barvo gričkov. Še okusna VEČERJA ter VOŽNJA DO LETALIŠČA in lahko rečem, da sva zdaj pa čisto zares POTOVANJE ZAKLJUČILA V STILU. No, skoraj zaključila. Treba je bilo še poleteli domov.

NOVO ZELANDIJO SVA OBISKALA ŽE LEZA 2017 IN NA BLOGU JE ŽE NEKAJ OBJAVLJENIH PRISPEVKOV. PREBERI VEČ O NOVI ZELANDIJI TUKAJ:

AUCKLAND V 2 DNEH

OTOK WAIHEKE

NORTHLAND PENINSULA ROAD TRIP

IZ AUCKLANDA PREKO SINGAPURJA NAZAJ DOMOV


In že sva sedela na letalu v SINGAPUR. Malce vesela, da sva končno na poti domov po vseh teh zamudah, ampak vseeno precej ŽALOSTNA DA JE VSEGA SKUPAJ KONEC. Če bi mi v tistem momentu kdo ponudil, da še kak mesec ali dva skačem po otokih, bi takoj sprejela. Tokratni postanek v Singapurju je bil kratek in časa je bilo le za slastno INDIJSKO VEČERJO. Še eno ZADNJE LETALO, v Frankfurt.

Ker sva imela nove karte in pristanek pozno zvečer, sva se odločila še enkrat prespati v LETALIŠKEKM HOTELU. A vidite, da nama res ni bilo za it domov haha. No, po pravici povedano, je bilo res pasje mrzlo v Nemčiji in ni se nama dalo potovati sredi noči. Zjutraj torej še 3 URE Z VLAKOM do doma, potem pa priprava na vrtec in službo, kamor je bilo kljub jet lagu treba seveda takoj naslednji dan. Se nama je že kolcalo po toplem vremenu. A tudi doma sva se imela oba česa veseliti. Zato sva se pač osredotočila na tele vesele dogodke pred nama :).

KRATKA STATISTIKA POTOVANJA PO JUŽNEM PACIFIKU


Potovala sva z enim 42L NAHRBTNIKOM in enim manjšim, ki ga je nosil Lu. Vsega skupaj sva imela na koncu potovanja 15kg PRTLJAGE. Poleg res najnujnejših oblek, sva imela s sabo še laptop, fotoaparat, goPro, dve lahki brisači, pareo, japonke in superge, čevlje za v vodo, najnujnejšo kozmetiko, dve maski za snorkljanje, malo nogometno žogo, mini namizne igre in eno plišasto žival. Nekatere dni sva zapravila minimalno denarja, včasih pa sva si kar malo več privoščila. Če je bila včasih torej za večerjo le banana, je bil kak drug dan jastog. Včasih sva spala v res enostavnih sobah brez elektrike in vode, kaj šele WC-ja, včasih pa v dražjih hotelih. Seveda vse skupaj NI BILO NAJCENEJŠE POTOVANJE, a v končni fazi vredno vsakega evra.

Čas potovanja: 8 tednov

Države: 4

Otoki: 11

Poleti: 14

Letalske družbe: 4

Izgubljeni predmeti: 0

Obiski zdravnika: 0

Piki komarjev: 347

Najcenejše prenočišče: šotor v Port Olry, zajtrk vključen 19€ / noč

Najdražje prenočišče: Stamford Plaza hotel Auckland, brez zajtrka čez 200€ / noč

Kam bi se takoj vrnila: Port Olry, Vanuatu

Najbolj strašljiva stvar: hoja po grebenu bruhajočega vulkana of Mt. Yassur v popolni temi in dežju

Najbolj neprijetna stvar: zamujen let v Evropo

Najlepši kraj: na tole je nemogoče odgovoriti

KAJ JE BILO NA POTOVANJU NAJBOLJŠE?

Tičati 24/7 z Lu-jem kot rit in srajca. To je resnično nekaj, kar nama doma pač ne uspe. Ko opazuješ 6-letnika kako vsrkava novo kulturo in se prilagaja novim okoliščinam (večinoma) brez pritoževanja, ko bosonog teka po gozdu in skače pod slapovi, se baše z novo hrano, se po mivki do neprepoznavnosti moker valja z lokalnimi fanti, se prvič malce zaljubi in sploh ne pogreša interneta je res nekaj posebnega. Sploh ko vidiš, da je vse skupaj postalo rutina in ne le pavza od vsakdanjika na dvo-tedenskem dopustu. Priznam, bi včasih res ubila za 5 minut miru in tišine, ampak zdaj ko takole gledam za nazaj, sem neizmerno hvaležna, da nama je tole uspelo. Kr sama. Bila sva res usklajen team in ne morem verjet, ampak prvi dan nazaj v službi sem ga tako močno pogrešala kot še nikoli.

Khm khm. Nekdo se mora še malo naučiti fotografirat, ampak vse ob svojem času 🙂

VEČ PRISPEVKOV, FOTOGRAFIJ IN UPORABNIH INFORMACIJ O VSEH OTOKIH IN KRAJIH, KI SVA JIH OBISKALA PA ŽE KMALU NA BLOGU.
SHRANI PIN

Comments 4

    1. Post
      Author
      Katja

      Hvala Brina, tole je blo eno res najbolj fantasticnih potovanj, se posebno danes v tehle casih sem ekstra hvalezna za tiste case 🙂

  1. Mirka

    Pozdravljeni,

    Ali mislite, da bi bilo potovanje road trip NZ & Vanuatu primerno tudi za precej manjšega dojenčka (6 mesecev), ali bi bolj priporočali kakšno drugo destinacijo (morda Bali)?

    1. Post
      Author
      Katja

      Pozdravljeni Mirka,
      NZ je odlicna za potovanje z dojenckom, sploh ne vidim problema razen pac dolge poti in moznega jetlaga, ampak to se vse uredi. Na Vanuatu pa jaz osebno s tako majhnim ne bi sla – predvsem zato, ker mislim da zamudis prevec edinstvenih dogodivscin, ki jih tam sicer lahko dozivis, npr pohod na delujoci vulkan (res mocno smrdi in tudi pot ni ravno najlepsa za hodit z nosilko), ali pa nocitev sredi nicesar v dzungli pri domacinih. So res kar odrocni kraji brez signala in zdravniske oskrbe, domacini ne govorijo vsi anglesko itd. Ce v kombinaciji z NZ iscete malo oddiha na sanjskih plazah s tako majhnim otrokom priporocam Rarotongo in Aitutaki, ali pa tudi Fiji pa Samoo npr. Je malce visji standard in vec oskrbe. Tako majhen dojencek tudi se ni cepljen za vec stvari, tako da meni osebno se Vanuatu definitivno ne slisi najbolj optimalno 🙂

      Lep pozdrav,
      Katja

Leave a Reply

Your email address will not be published.