Po pristanku v PORT VILI in nekaj dneh na glavnem otoku EFATE sva odfrčala še malo bolj proti jugu. Kratek polet. Majhno letalo. Otok TANNA. Tamkajšnja divja NARAVA in TRADICIONALNI NAČIN ŽIVLJENJA sta me navdušila že od doma, v živo pa še toliko bolj. Veliko otočanov še vedno živi v t.i. KASTOM VASEH, kjer je MODERN NAČIN ŽIVLJENJA PREPOVEDAN. Prvi dve noči sva rezervirala na zahodni obali in se tam odločiva kam in kako naprej.
Vedela sva, da hočeva videti lavo na VULKANU Mt. YASUR in vedela sva, da nama je tule dokaj vseeno za PLAŽO. Lepih plaž sva na tem potovanju videla že cel kup, poleg tega pa otok Tanna zaradi svojega vulkanskega karakterja ne slovi ravno po najlepši beli peščeni obali. Bolj so naju pritegnili LJUDJE, PLEMENA in z njimi povezana KULTURNA DOŽIVETJA. In tule na Tanni sva imela ULTIMATIVNO IZKUŠNJO. V zeleni vasici. V hribih. Med potomci LJUDOŽERCEV.
V prvih dveh dneh sva bila bolj lenobna in se malo spočila. Ampak takoj, ko sva pogruntala, da lahko v eni izmed zgoraj omenjenih KASTOM VASI dejansko tudi PRESPIVA, sva bila pripravljena na AKCIJO. Ponavadi obiskovalci otoka sicer obiščejo tovrstne vasi v sklopu ENODNEVNEGA IZLETA. Ampak nama se ni nikamor mudilo. Zakaj torej ne bi ostala dlje. Je lahko še kaj boljše kot prenočiti pri staroselcih in pokukati v njihovo tradicionalno dnevno rutino? Namesto parih ur sva imela tako POLNA 2 DNI.
RAZDALJA IZ NAJINEGA PRENOČIŠČA DO VASI je na zemljevidu sicer izgledala relativno kratka, a dejanska vožnja nam je vzela kar nekaj časa. CESTA je postajala vse slabša. Na Tanni je takoalitako asfaltiranih le nekaj kilometrov cest. S prerukanimi želodci sva skočila iz terenca in pozdravila najine nove gostitelje. Juhuuu, res sva tu! Peljali so naju do OGROMNEGA DREVESA BANYAN, kjer so le za naju (ker drugih turistov pač ni bilo) za dobrodošlico priredili TRADICIONALNO PLESNO PREDSTAVO.
Medtem ko so nekateri domačini očitno raje oblekli majice in kratke hlače, veliko žensk še vedno nosi TRADICIONALNA KRILA IZ TRAVE,moški pa značilno pokrivalo za penis, imenovano NAMBA. Starejše ženice so se po vasi sprehajale zgoraj brez.
Semkaj dejansko ne zavije veliko DRUŽIN Z MAJHNIMI OTROKI in Lu je bil s svojimi blond kodri prava EKSOTIČNA ATRAKCIJA. Domačini so se sicer na trenutke malo držali nazaj, sploh ženske. Sicer še vedno s prijaznim nasmehom, le njihovo zaupanje si je bilo treba pridobit. Nič lažjega z mojim šestletim blondincem, ki jih je hitro očaral in omehčal. Razen dveh najstniških fantov ni nihče govoril niti besede angleško. V vasi ni bilo mobitela. Ni bilo televizije. Ni bilo asfaltirane ceste. Ni bilo turistov. KASTOM NAČIN ŽIVLJENJA prepoveduje vse vrste MODERNIZACIJE in tudi otroci načeloma ne hodijo v šolo.
Vas je postala znana zaradi FILMA TANNA, ki so ga tu v celoti posneli leta 2015. Tragična ljubezenska zgodba dveh domačinov, ki se ne strinjata s pravili o dogovorjeni poroki se podobno kot pri Romeu in Juliji konča z dvojnim samomorom. Krasen film, ki poleg romantičnih scen pokaze vse najlepse kotičke otoka Tanna in gledalca dobro seznani s tamkajšnjo kulturo. Ni čudno, da je prejel več NAGRAD in bil med drugim tudi nominiran za OSKARJA za NAJBOLJŠI TUJEJEZIČNI FILM. Lu in jaz sva imela izjemno čast spoznati GLAVNO IGRALKO iz filma, prelepo gospodično MARIE WAWA. In kasneje sva v vasi spoznala se njene starše. Če se tudi vi odpravljate v Vanuatu si vsekakor prej oglejte film.
NAJIN OBISK VASI PA SE TULE ŠE ZDALEČ NI KONČAL. Pravzaprav se je najboljsi del sele začel. Ko sva dobila dovoljenje od POGLAVARJA, da lahko v vasi PRESPIVA, sva šla pogledat najino prenočišče. LUŠTNA HIŠKA. Tule bova torej danes spala. Mala in preprosta, s predprostorom in spalnico. Okrog nje in pod njo so tekale kure. Pa nič ne de. Pred hiško je bil še pokrit prostor za druženje. Perfektno. Odvrgla sva nahrbtnik in se oba v en glas vprašala, KAJ PA ZDAJ?
Slediti nama ni bilo treba prav nobenemu PROGRAMU. Bila sva edina gosta in že pred odhodom nama je bilo razloženo, da se morava sama znajti. Super, čredni nagon v veliki skupini itak ni po najinem okusu. Poiskala sva enega izmed dveh FANTIČEV, ki sta vsaj malo govorila angleško. Odlično, ves navdušen se je ponudil da nama RAZKAŽE VAS IN OKOLICO. Pa smo šli. Lu je že zdavnaj odvrgel japonke, ker so bili ostali otroci prav tako bosonogi. Spoznali smo lokalnega zdravnika, ali kot mu tu rečejo “THE MEDICINE MAN“. Očitno sva imela dober tajming, gospod je imel pacienta. Zdravljenje seveda poteka izključno z NARAVNIMI SREDSTVI. Baje, da gre gospodov prst že na bolje in se bo kmalu pozdravil. Močno upam, ker res ni izgledalo dobro.
Za ovinkom je stala manjša koliba brez strehe. Aha, tole mora biti WC. Na štrbunk seveda. Ampak kje je pa tuš, naju je zanimalo. Iz nahrbtnika sva zbrskala kopalke in brisačo in smo sli pogledat tuš. Ni bil blizu tale tuš. Skozi celo vas, med VRTOVI in nasadi, po STRMEM HRIBU navzdol in pred nami se je v vsej svoji veličastnosti prikazal SKUPNI VAŠKI TUŠ. Spotoma se nam je pridružilo se kakih 7 fantov in vsi smo z navdušenjem skočili v OSVEŽUJOČ BAZEN POD SPLAPOM.
Slap. Prav ta SLAP, iz FILMA TANNA. Pot do tja sicer res ni kratka, ampak vsekakor vredna par ekstra korakov. In četudi SEM BILA EDINA ŽENSKA, pa se v kopalkah, se niti za trenutek nisem počutila neprijetno ali pa ogroženo. Prav super se je bilo ohladiti v čisti vodi. In spet sva se zavedla kako pomembni so NARAVNI VODNI VIRI in kakšno srečo imamo pravzaprav, da doma pitna voda priteče kar iz pipe.
PO PLAVANJU nama je začelo kruliti v želodcih. Čeprav sem se te izkusnje bivanja z domačini nadvse veselila, me je bilo res strah pomislit, kaj nama bodo dali za jest. Lu je itak vsejedec, pa vseeno. MIGAJOČEGA ČRVA bi ze stežka pogoltnila, ampak iz spoštovanja do gostiteljev bi se seveda potrudila. Na srečo se mi ni bilo treba haha in najedla sva se okusnega sadja in zelenjave. Njami!
Seveda pa nisva samo jedla, brez da bi prej kaj POMAGALA PRI PRIPRAVI. Zato sva se pridružila ženski skupini in hitro v roke dobila vsak svoj nož in posodo. Tule že dvoletniki tekajo okrog z mačetami. PRIPRAVA HRANE je tu skupno opravilo in prav vsak ima svoje delo, cela vas sodeluje in prav luštno je bilo biti del vsega tega. Spet me je navdušila PEKA POD ZEMLJO, podobna tisti, v kateri sva par tednov nazaj uživala na Fiji-ju.
KARTANJE je na tem potovanju res postalo najin ritual. Ker so karte majhne in niso težke, sva imela s sabo kar par različnih zavitkov in Lu se je tule na vso moč trudil vaščane naučit ENKO. Ker vedno samo proti mami igrat je pa tudi dolgočasno. Tole so bili res ZABAVNI TRENUTKI preden smo zgodaj zvečer popadali v postelje. Sploh otrokom so bile karte nekaj popolnoma novega in zanimivega in kar niso se jih mogli nagledat.
Kot vsi ostali pacifiski otoki je Tanna pod nenehno grožnjo uničujočih CIKLONOV. In ko otoke zadane ened izmed slednjih, so POSLEDICE ponavadi katastrofalne. VANUATU je terjal žrtve nekaj let nazaj, sledi pa so vidne še danes. Tudi tukaj v vasi se je gradilo par NOVIH HIŠ in prav zanimivo je bilo opazovati cel postopek. In spet, vsak je imel svojo pozicijo in svoje opravilo. Ta neizogiben OBČUTEK PRIPADNOSTI skupnosti je tule res neizbežen.
ZA ZAKLJUČEK sva morala seveda še dodobra spoznati SKUPNE VRTOVE, kjer sva z dovoljenjem spet istega angleško govorečega fanta ukradla eno LUBENICO in poduhala vsako neznano ZELIŠČE. Prav zanimivo, kako fertilna je ČRNA VULKANSKA ZEMLJA. Domačini tu zares ŽIVIJO POPOLNOMA NEODVISNO OD ZUNANNJEGA SVETA, jejo tisto kar sami pridelajo in spijo v hišah, ki jih sami zgradijo.
In kar tako, sta 2 DNI MINILA ZELO HITRO. Preden naju je pobral najin prevoz (začuda povsem brez zamude), sva dobila v slovo še SKLEDO SADJA in rožne vence za srečo na potovanju. Vsi so prišli pomahat v slovo. Počutila sem se res HVALEŽNO, da sva smela bit del vsakdanjika teh čudovitih edinstvenih ljudi, pa tudi če le za kratek čas. Tudi za Lu-ja je bilo vse skupaj novo, zanimivo, predvsem pa tudi poučno. Še ena NORA DOGODIVŠČINA za zapomnit, ki jih na tem potovanju sicer res ni manjkalo.
SHRANI PIN
