Na letošnjo pomlad nam zaradi službenih obveznosti nekako ni bilo usojeno, da bi skupaj preživeli družinski dopust, tako sva že konec poletja z Lu-jem sklenila (no, odločila sem jaz, on se je pa strinjal), da greva pač sama. Takrat se nama še sanjalo ni, da bo tole LE ENO IZMED MNOGIH TAKŠNIH POTOVANJ, KJER BOVA SAMA. Danes sem res zeloooo vesela, da sva tele Filipine in pred tem še Hong Kong tako fajn in bez problemov preživela, zdaj sem namreč prepričana, da takšna „MAMI-SIN POTOVANJA“ niso prav noben bav-bav! V zadnji fazi planiranja poti se nama je pridružila kolegica z njenim prav tako 5-letnim sinom, kar se je na trenutke zdela super odločitev, po drugi strani pa je bilo včasih tudi bolj naporno, ker se je bilo treba bolj prilagajati. Torej, kaj smo na Filipinih doživeli, videli in počeli? Beri naprej.
Kraji: otoke Cebu, Bohol, Siquijor, Negros
Kako: trajekti, čolni, taksi, tricycle, avtobus
Prenočišča: manjših hotelčkih in guesthousih
FILIPINE SVA OBISKALA, KO JE IMEL LU 5 LET. PREBERI VEČ O FILIPINIH Z OTROKI NA KONCU TEGA PRISPEVKA.
Filipini so z eno besedo OGROMNI in otokov je toliko, da se je res težko odločiti kam in kako. Ker sva imela približno 2 TEDNA ČASA in sva iz Hong Konga dobila cenovno ugodno direktno letalsko povezavo na otok Cebu, sva se odločila raziskati sosednje otoke. Opevani PALAWAN sva si tako raje pustila za kdaj drugič, saj bi bilo do tja potrebno leteti s prestopanjem v Manili. Nekako sva si najbolj želela plavati z želvami na OTOKU APO, plavati s kitovci v OSLOBU in raziskati otok BOHOL – na koncu sva morala plan zaradi neugodnih vremenski razmer malo spremeniti, pa nič ne de, včasih pač ne gre vse tako kot si zamislimo.
KORISTNE INFORMACIJE ZA POTOVANJE NA FILIPINE
KAKO DO TJA & NAOKROG
Priletela sva torej v CEBU CITY z letalsko družbo Cebu Pacific – z letališča smo se s TAKSIJEM (pogajanje za ceno je obvezno, ceprav vas taprvi dan skorajda povsod nategnejo) odpeljali do pristanišča, kupili karte za TRAJEKT na Bohol in se v naslednjih dneh okrog premikali še z JEEPNEY-i, TRICIKLI, LESENIMI ČOLNI (pump boat) in AVTOBUSOM. V večjih mestih je promet res gost in raje vračunajte dovolj ekstra časa za premik od A do B. Seveda lahko povsod najamete tudi MOTOR – midva tokrat še nisva bila tako avanturistična.
Toplo priporočam, da predhodno preverite URNIKE TRAJEKTOV v pristanišču ali pa prosite v hotelu, da preverijo večer vnaprej. Ravno kakšen teden pred našim obiskom so namreč sremenili vozne rede, kar pa seveda ni bilo objavljeno oziroma posodobljeno na njihovih internetnih straneh. TRAJEKTI in HITRE LADJE so načeloma OK in dostikrat pač edino prevozno sredstvo med otoki, je pa njihova VARNOST velikokrat vprašljiva. Na krovu ni bilo vedno rešilnih jopičev – iz tega razloga sem za boljši občutek od doma vzela rokavčke, čeprav drugače že plava brez. Kadar je morje razburkano in so valovi visoki se pripravite na dolge minute pozibavanja.
PRENOČIŠČA NA FILIPINIH
Nekaj hotelov smo rezervirali vnaprej, nekaj pa sproti. Ker sva potovala še z eno mamo in njenim sinom smo ponavadi vzeli kar DRUŽINSKO SOBO, ker je bilo ceneje kot dve dvoposteljni, cena za enoposteljno pa je tako ali tako le za pikico ugodnejsa. Za zmerno ceno smo povsod razen v Panglao izbrali HOTELE Z BAZENOM, ki zna biti pravi life saver, ko potuješ z otroki.
PANGLAO je pravzaprav tudi edini kraj za katerega lahko rečem, da se splača VNAPREJ REZERVIRATI prenočišče, sploh če želite nastanitev blizu plaže. ZAJTRK je ponavadi vključen v ceno, hoteli imajo povečini svoje RESTAVRACIJE (tudi tisti najmanjši guesthousi ponujajo vsaj tople prigrizke), tako da vam ni treba daleč naokrog, ko vam zakruli v želodcu in so noge preveč utrujene za sprehod.
FILIPINSKA KULINARIKA
O filipinskih jedeh sem pred odhodom poslušala večinoma negativna mnenja, češ da je vse zelo mastno, oljnato in sladko, zato res nisem pričakovala veliko in bila na koncu prav prijetno presenečena. V pozitivnem smislu! Na ULICI smo si največkrat privoščili SADJE, KOKOS za se odžejat in pa PEČENO KORUZO, za ZAJTRK največkrat PALAČINKE, SADJE ali pa OMLETE, za kosilo / večerjo pa okusno (pekočo) MORSKO HRANO. Skoraj povsod se je dobilo tudi kaj popolnoma zahodnjaškega, hitre prehrane tudi ne manjka, za tiste najbolj zbirčne pa pač riž in pečen krompirček.
KAJ VIDETI & POČETI NA FILIPINIH
OTOK BOHOL | raznolik večji otok blizu otoka Cebu
ANDA | čudovite plaže brez trum turistov
TRANSFER NA BOHOLA Z LETALIŠČA V CEBU CITY ni nič kaj zakompliciran. Taksi do pristanišča potem pa nekaj ur plovbe do pristanišča TAGBILARAN. Doplačilo za klimatizirano sobo je po mojem mnenju res odveč saj na odprtem delu prav prijetno pihlja pa še streha vas ščiti pred soncem. Še slaba ura vožnje s taksijem do hotela v Andi in že smo srkali zasluženo pivo. ANDA je veliko bolj MIRNA in SPROŠČENA v primerjavi z bolj žurerskim PANGLAO, predvsem predelom Alona Beach. Tule smo se v treh dneh zares spočili, najedli, naspali in naplavali. Je kar pasalo po štirih aktivnih dneh v Hong Kongu.
Stanovali smo v krasni prostorni HIŠKI NAD MORJEM, le par korakov od peščene plaže, na voljo smo imeli kar 2 BAZENA, osebje je bilo več kot prijazno in ustrežljivo, hrana super, pivo mrzlo pa še masaža poceni. Tako anm je pasalo lenariti, da smo celo spustili obisk bližnjih JAM! Včasih se je pač res treba spočit.
Na dan odhoda smo si organizirali DNEVNI IZLET DO ČOKOLADNIH HRIBČKOV, šli pogledat MALE POLOPICE in se pustili zapeljat po REKI LOBOC – na koncu dneva nas je šofer peljal do hotela na plaži ALONA BEACH, kar je bilo zelo priročno. Dve muhi na en mah, izlet in prevoz. Mislim da redko kateri obiskovalec Bohola izpusti tale izlet. Le nekaj kilometrov vožnje iz Ande smo na podeželju igledali RIŽEVA POLJA, NASADE ANANASA in BUJNE GOZDOVE, nakar se prvič ustavili pri omenjenih hribčkih.
CHOCOLATE HILLS | znamenita pokrajina s “čokoladnimi hribčki”
Naj omenim, da sem si tole vse skupaj predstavljala malce drugače. Namreč, že par let mi po socialnih omrežjih v oči skačejo fotke tehle hribčkov in nekako se mi je vedno zdelo, da je treba za tale razgled najprej vsaj kakšno uro hribolaziti. Ko smo parkirali in se družno s še kakimi 300 turisti (okej malo pretiravam, ampak you get the picture) zagnali po stopnicah proti RAZGLEDNI PLOŠČADI, mi je postalo jasno da temu ni tako. Kitajke z visokimi petkami so uživale v enakem razgledu kot bradati francoz s pohodnimi čevlji. Kakorkoli že, hribčki so res nekaj posebnega in svojevrstnega, zato se jih vseeno splača obiskati.
Na območju okrog 50 km², se dviga VEČ KOT 1000 HRIBČKOV, poraslih s travo, ki se v suhem obdobju obarva RJAVO – od tu tudi ime „čkoladni hribčki“.
Ob cesti ob vznožju hribčkov si lahko izposodite ŠTIRIKOLESNIKE – krajši oziroma daljši krog peljete za vodičem (vožnja kar po svoje ni dovoljena) po srednje zanimivi poti. Če se z njimi še nikoli niste peljali zna bit zanimivo, predvsem pa sta uživala najina 5-letnika.
TARSIER SANCTUARY | zavetišče za ene najmanjših primatov na svetu
Naslednja postaja je bila sredi GOZDA skrito zavetišče za ene NAJMANJŠIH PRIMATOV NA SVETU, celebeške nartničarje. Zanimivo ime, kajne? 😉 Po angleško „tarsier“, je morda lažje za zapomnit. Njihovo telo je manjše od človeške dlani in ker so aktivni ponoči večino dneva prespijo, zato morate po poteh hoditi tiho kot miške. Če imate srečo vam kateri izmed njih pomežikne in za trenutek odpre svoje velike učke.
BAMBUSOV VISEČI MOST | atrakcija na poti do reke Loboc
Komaj smo se dobro vsedli v avto, smo se ponovno ustavili – tokrat pri VISEČEM MOSTU. No, pravzaprav pri dveh. Po enem greš na drugi breg, kjer po možnosti kaj kupiš pri lokalnih prodajalkah, po drugem pa se vrneš nazaj. Tako ni zastojev in gneče. Otrokoma se je zdelo noro fajn.
REKA LOBOC | plovba in kosilo na reki
Kot se za organiziran dnevni izlet spodobi, je bilo tudi tukaj VKLJUČENO KOSILO. In sicer na barki, med plovbo po reki. Sliši se precej romantično no in morda za nekatere tudi je. Bujno rastje, narava in zaspane vasice so sicer krasne, (pre)glasna GLASBA V ŽIVO le kakšen dober meter od krožnika malo manj. Par minutni postanek za PLESNO PREDSTAVO sosednjih vaščanov je izval val navdušenja med Kitajci, ki so veselo bliskali s fotoaparati in metali bankovce na breg. Hmmm.
Ponavadi se res ne pritožujem, ampak tole pač ni moj okus. Kljub temu pa moram priznati, da je bilo vse skupaj dobro organizirano in vsi spet zelo prijazni z nasmehom do ušes. S polnimi želodčki smo se podali še na zadnji odsek vožnje, poiskati hotel.
ALONA, PANGLAO | najbolj turističen predel otoka in sanjske plaže
Za nič na svetu nismo želeli zamuditi SONČNEGA ZAHODA NA PLAŽI, zato smo dobesedno odvrgli nahrbntike in hitro naprej. Tu smo ostali 2 dni in uživali v ŽIVAHNI ATMOSFERI (po tistih dneh poležavanja v Andi se je malo več akcije spet prileglo). Vse skupaj me je malo spominjalo na Tajsko, povsod polno hotelčkov, restavracij, barov in masažnih salonov. Tudi plaža je bila fajn in idealna za večerno mrzlo pivce s pečeno koruzo med tem, ko so se otroci podili en za drugim. Ujele so nas tudi prve DEŽNE KAPLJE, a pri tehle temperaturah to res ni problem. NAJ ŠE FOTKE GOVORIJO SAME ZASE.
OTOK BALICASAG | dnevni izlet in snorkljanje
En dan smo se podali na izlet do enega izmed manjših otočkov okoli Panglao, da se naužijemo SNORKLANJA in PODVODNEGA SVETA. Večina lesenih čolničkov odpluje že zgodaj zjutraj, mi smo bili malo polj lenobni in po ležernem zajtrku smo na plaži izpogajali dobro ceno, par sekund zatem pa že sedeli na krovu. Pot do otoka je bila POČASNA, SMRDEČA in reeees GLASNA. V ušesih je brnelo še kakih par minut potem ko smo se zasidrali. Vmes nam je malo nagajal motor, malo smo s posodicami zajemali in metali vodo iz čolna nazaj v morje – verjento povsem normalno početje, saj na obrazih naših dveh članov posadke ni bilo zaznati panike. Tja in nazaj smo prišli brez praske.
Ne pričakujte prekrasne plaže in se raje osredotočite na RIBICE in KORALE. Sicer sem že kje drugje videla lepše, ampak tudi tule ni bilo slabo – sploh pa se splača, če imate nič ali pa malo izkušenj s snorklanjem v toplih krajih. Z malo sreče srečate tudi kakšno ŽELVO. Lu je užival 100 na uro.
NA POTI NAZAJ SO NAS SPET UJELE DEŽNE KAPLJE – tokrat je bila kar nevihta, ampak na srečo smo bili že skoraj na cilju, tako da ni bilo prehudo. Smo pa tule prvič pomislili, da morda celotnega potovanja ne bomo mogli izvest kot načrtovano, ker je bila vremenska napoved za prihajajoče dni vendo slabša in slabša.
OTOK SIQUIJOR | plan B, na račun katerega sva spoznala ta zanimiv in manj turistični otok
Ko smo odhajali z Bohola so se stvari še dodatno zakomplicirale. Zaradi SPREMENJENEGA URNIKA PLOVBE smo zamudili ladjo na otok Negros od koder smo nameravali naprej na otok Apo. Naslednja ladja bi šla šele popoldne, kar bi pomenilo, da bi tako ali tako zamudili čoln za Apo. Torej, plan B – gremo na SIQUIJOR! Slednje nam je prišparalo kakih 7 ur dolgočasnega čakanja v pristanišču.
Takoj ko smo stopili z ladje smo tule začutili drugačen utrip. Manj turistično, MANJ RAZVITO, bolj divje in še bolj zeleno. Tudi ladja je bila občutno manjša od tiste iz Cebu na Bohol. Na hitro smo preverili spored vožnje trajektov za naslednje dni in v HUDEM NALIVU s tricikel motorjem odbrneli proti izbranem hotelčku. Na srečo je dež kar kmalu ponehal in popoldne ter večer smo uživali na plaži.
SIQUIJOR SE NAM JE ZDEL RES ZANIMIV in škoda, da ga nismo bolj raziskali – zaradih dežja je bilo baje več zanimivosti, SLAPOV in še česa težje dostopnih, zato so nam v hotelu vse skupaj odsvetovali. Naslednji dan smo jo torej mahnili na otok NEGROS, v upanju da končno pridemo do OTOKA APO, kjer smo že stornirali eno nočitev, dve pa sta nam še ostali.
OTOK NEGROS | neuspešen poskus obiska otoka Apo in plan C
Vožnja s HITRIM ČOLNOM naslendji dan je bila naravnost grozovita! Valovi so bili tako visoki, da smo komaj skočili na ZIBAJOČO SE LADJO, ki je bila tu še v „zavetju“ pristanišča. Številni zaskrbljeni obrazi sopotnikov niso pomagali pri vsesplošnem počutju, no pa vsaj Lu je meni nič tebi nič zaspal že po parih minutah. Med tem sem jaz rahlo panično poskušala vizualno locirati reševalne jopiče, ki so bili tokrat za spremembo navzoči. Ko se je razbilo še eno okno in je morje veselo pljuskalo v kabino sem se res menda parkrat vprašala kaj hudiča počnem sredi razburkanega morja s petletnikom, ki je komaj splaval brez rokavčkov. Še nekaj skoraj usodnih (haha, saj danes se temu smejem) nagibov ladje v levo in nato v desno, ko sploh ne vidiš kopnega, ampak samo še valove in končno smo bili na cilju.
Ko smo se zavezali v DUMAGUETE je bilo eno takoj jasno – danes ne gremo na prav nobeno ladjo ali čoln več! Najprej na pivo. In nekaj pojest. In na bankomat. In poiskat free wifi, najti hotel in upati, da dež končno preneha. Jutri pa na dnevni izlet na Apo. Ker je bila to še edina šansa da zaplavamo z želvami.
Ko smo zagledali tale OGROMEN BAZEN sta fanta v en glas zavpila, da bomo tukaj spali. No prav, res se nam ni dalo iskati dalje. Zvečer smo presenečeni opazili, da smo pravzaprav poleg še enega para, edini gostje! KOMARJI so nas bili izredno veseli. Vreme se na žalost ni in ni izboljšalo in naslednji dan smo na dnevni izlet na Apo morali pozabiti. Namesto tega smo se sprehajali gor in dol po plaži, se pogovarjali z ribiči in se kopali v res mrzlem bazenu. In gledali Apo v daljavi, tako blizu pa vseeno tako daleč. No, dali smo res vse od sebe, ampak če ne gre pač ne gre. Pa drugič. Naslednji dan smo morali namreč biti že v Oslob-u, na otoku Cebu. Potem pa počasi proti domu.
OTOK CEBU | zadnji dnevi pred povratkom domov
OSLOB | vprašljivo plavanje s kitovci
Iz pristanišča SIBULAN (Negros), nedaleč stran od kraja Dumaguete je res kratka vožnja do pristanišča LILO-AN (Cebu), kjer vas že čaka AVTOBUS. Slednji pelje v CEBU CITY, ampak ob poti ustavlja v mestih in vaseh. Večina turistov vključno z nami je izstopila v OSLOB-u.
Glavna atrakcija tukaj je seveda PLAVANJE S KITOVCI. Morda ste o tem že kje kaj slišali. Zdi se kot ena neverjetna super izkušnja, in po eni strani tudi je. Ampak po drugi strani pa pač ni. Vse preveč stvari me je zmotilo pri celotni izkušnji – več o tem kmalu v posebnem prispevku.
Po hitrem plavanju s temi čudovitimi velikani sem še tamalega zvabila v podvodni svet, potem pa sva s čolna opazovala kako vse skupaj poteka. Na centralni plaži (je res ne moreš zgrešiti, tudi avtobus ustavi kar tam), tam kjer je nepopisna množica, točno tam plačaš „VSTOPNINO“, dobiš REŠILNI JOPIČ, poslušaš hitro PREDAVANJE o tem kako se in kako ne obnašati (ne smeš biti namazan s sončno kremo, v vodi je treba držat je treba razdaljo 4m itd.). Potem pa hop v ČOLN in le kakih 20m od obale se navežeš na sosednji čoln (veriga je dolga sigirno 20 čolnov). Sčasoma se do vas pripelje manjši čolniček s katerega zdolgočaseno meče hrano v vodo in par sekund kasneje pod vami že plava ogromna temna lisa. Zdaj pa ti drži razdaljo teh 4 metrov! Nemogoče. Kot rečeno, več v posebnem postu, da ne bom tule preveč kritična na dolgo in široko, morda so tudi pozitivne posledice vsega skupaj. Pravim le, da dobro premislite in se informirajte preden še sami zaplavate (ali pa pač ne) z njimi v Oslobu. SO ŠE DRUGI KRAJI NA SVETU (in tudi na Filipinih) kjer je slednje početje manj sporno in v čisti divjini.
Preostanek dneva smo uživali v morju in bazenu, naslednji dan pa hop na BUS do CEBU CITY-a, kjer nas je čakala še ena zelo kratka noč pred poletom nazaj v Hong Kong. Na FILIPINE se z veseljem še kdaj VRNEM, ker je res še veliko lepega za viedeti, domačini so prijazni in govorijo dobro ANGLEŠKO, tako da sporazumevanje res ni problem. Sploh za otok SIQUIJOR mi je kar malo žal, da nam ga ni uspelo vsaj obkrožiti ;). Najina prva tazaresna MAMI & SIN POTOVALNA IZKUŠNJA je bila v tem smislu zelo pozitivna in čeprav ni šlo vse po planu, sva se potrudila iz nastale situacije potegnit najboljše ;). Se vidimo kmalu, Filipini!
POTOVANJE NA FILIPINE Z OTROKI
FILIPINI Z OTROKI da ali ne? Definitivno DA. Ker so domačini precej dobri v znanju ANGLEŠČINE je sporazumevanje lahko, poleg tega pa imajo RADI OTROKE. PLAŽE so super, za sorazmerno nizko ceno se dobi HOTELČKE Z BAZENI, otroci lahko SNORKLJAJO in grejo na kak LAŽJI POHOD do slapov itd. Hrana se nama je zdela uredu, vedno sva kaj okusnega našla. Tudi s prigrizki ni problema, ob cestah so STOJNICE. Srečali smo tudi kar nekaj POTUJOČIH DRUŽIN z manjšimi otroki, tako da ni hudič da se ne najde kakšna družba za igro.
Pazite na MOČNO SONCE, vzemite kremo proti KOMARJEM, morda tudi ČEVLJE za v vodo, če boste dosti okrog koral. Ne pijte vode iz pipe. Midva sva tako ali tako cepljena proti Hep A in B, drugih predukrepov se nisva poslužila. Čeprav sva potovala brez odrasle moške družbe nisva imela popolnoma nobenih neprijetnosti.
