potopis | potovanje BOSNA in HERCEGOVINA: kratek road trip od severa do juga

Katja BOSNA in HERCEGOVINA, DRUŽINSKA POTOVANJA Leave a Comment

Letos, tako kot že par let poprej, smo planirali preživeti vsaj teden dni na enem izmed južnejših hrvaških otokov in na koncu smo se odločili za MLJET. Vsako leto gremo kam drugam in ponavadi zaradi pomanjkanja časa vedno hitimo po hrvaških avtocestah, da smo čim prej “dol”. Iz LJUBLJANE preko Zagreba, do Splita in naprej. Letos smo se za spremembo odločili za malo drugačno, predvsem pa daljšo pot in sicer, čez Bosno in Hercegovino. V enem dnevu smo prevozili pot do SARAJEVA s tem da smo se za dlje časa ustavili v JAJCU in okolici, pa še v TRAVNIKU na kosilu. Ker je budilka zvonila že takorekoč sredi noči je bil ta del potovanja brez problema izvedljiv. Pot smo počasi NADALJEVALI PROTI JUGU, kjer smo se po prečkanju meje v NEUMU spet vrnili na hrvaško obalno hitro cesto.

Kdaj: Avgust 2015

Obiskali smo: Jajce, jezera Pliva, Travnik, Sarajevo, Mostar, Počitelj, Hutovo, Neum

Kako: z našim avtom

Spali smo v: manjših hotelih

BOSNO IN HERCEGOVINO SMO OBISKALI, KO JE IMEL LU 3 LETA. PREBERI VEČ O BOSNI IN HERCEGOVINI Z OTROKI NA KONCU TEGA PRISPEVKA.

Država, ki se je leta 1992 osamosvojila in po tem preživjala nekaj let v vojnem stanju se danes razvija v uspešno državo na BALKANSKEM POLOTOKU. Čeprav je POSLEDICE VOJNE še vedno videti na veliki večini fasad hiš in nekaterih ostalih objektov se zdi, da so prebivalci misli preusmerili v pravo smer in en z drugim živijo v tej raznoliki državi, prepredeni z mnogimi etničnimi ozadji. Poleg omenjene KULTURNE RAZNOVRSTNOSTI se obisk splača zaradi čudovite pokrajine, odmaknjenih HRIBOVITIH PREDELOV in HISTORIČNIH MEST mest z zanimivo ARHITEKTURO, ki je velikokrat odraz muslimanskega vpliva, še iz Otomanskih časov.

UPORABNE INFORMACIJE ZA POTOVANJE PO BOSNI & HERCEGOVINI

VOŽNJA & TRANSPORT

V splošnem so CESTE v kar dobrem stanju, dokler ne pričakujete hitrih avtocest. Večino časa smo vozili po vijugastih cestah, večkrat tudi skozi neosvetljene tunele skozi katere se vije počasen promet. Vsake toliko vas bo s svetlobno hitrostjo vseeno prehitel kakšen lokalni pomembnež. Prav gotovo je, da vas bo vsaj enkrat ustavila POLICIJA. Najverjetneje vas bodo malo gnjavili že na MEJNEM PREHODU, sploh če se niste ustrezno predhodno pripravili na vstop v državo in ste brez ZELENE KARTE. Mi smo imeli samo kopijo in so nas po nekaj minutnem pregovarjanju spustili naprej. V nasprotnem primeru bi morali na meji plačati okrog 30 € za novo “zeleno karto” (mejni prehod Stara Gradiška). Ko ste čez mejo problem še zdaleč ni rešen, takoj za prvim ali pa najkasneje tretjim vogalom vas že čaka naslednja kontrola in če imate to nesrečo, da vozite prvi v koloni, vas bodo z veseljem ustavili. Ne pozabite, LUČI NA VOZILU morajo biti vedno prižgane, držite se omejitev in če se le da ne vozite prvi v koloni. Na severu države so bili nekoliko bolj vztrajni pri policijskih kontrolah in bolj ko smo se približevali jugu, manj policajev smo srečali.

bosnia&herzegovina map

PODZEMNA GARAŽA središču SARAJEVA, tik ob začetku Baščaršije. Stranišču smo se raje izognili, avto pa je čez noč vseeno ostal nedotaknjen.

parking garage in Sarajevo

Če nimate lastnega prevoza se najbolj splača vožnja z AVTOBUSI, ki vas pripeljejo do skorajda vsake vasi. Možna je tudi vožnja z VLAKOM, a tirnice so stare in ponekod poškodovane, zato je potovanje bolj počasno in neudobno kot z avtobusi. Lahko pa se pridružite lokalcem in poskusite tudi s štopanjem.

PRENOČIŠČA

Spali smo v MANJŠIH HOTELČKIH, ki so imeli le po nekaj sob, izbrali pa smo jih predvsem glede na čim bolj centralno lego. To je sicer pomenilo, da smo morali avto pustiti drugje in se včasih sprehoditi s prtljago po hribu navzgor, pa vseeno. Rezervirali smo jih vnaprej, ker smo potovali na višku sezone in nismo hoteli izgubljati dragocenega časa z večernim iskanjem sobe, sicer pa sem sigurna, da bi se še kaj našlo, tudi če bi šli “na blef”. Cenovno ugodne sobe so bile super opremljene, zajtkri okusni, gostitelji prijazni.

STROŠKI

Ponekod sicer vzamejo €, a večino bo vseeno treba zamenjati v KONVERTIBILNE MARKE (2 KM = ~ 1 €), še najboljše pa bo, da denar kar dvignete na bankomatu. Načeloma je vse cenejše kot na primer na Hrvaškem, predvsem hrana in gorivo. Za približno 2 € se najeste bureka in jogurta, za en € več pa porcije čevapčičev. Pivo je 1 – 2 €, odvisno od tega ali je lokalno (Sarajevsko) ali uvoženo. Zelo lepo urejene hotelske sobe (dvojna soba) so med 20 in 50 €.

NAKUPOVANJE

Sarajevo vas težko pusti ravnodušne – če nepopisna izbira med ponudbo malih trgovinic na BAŠČARŠIJI ni ravno vaša zadeva, se sprehodite le malo naprej in zaidite v kakšnega izmed modernejših butikov – račun bo tudi malo nižji kot doma. NA BAZARJU boste na vsakem vogalu zrli v bakrene dzezvice, krožnike in pribor, šale, tepihe in ostale pletenine, usnjene copate, pasove in jakne, nakit, raznovrstne “vojne spominke” in vse mogoče povezano z zimskimi OLIMPIJSKIMI IGRAMI iz leta 1984, ki so se odvijale prav tu.

BiH shopping

Seveda lahko poleg vsega naštetega najdete še običajno turistično “kramo” med katero se na stojnicah skrivajo še cenovno ugodne “selfi” palice. Za ljubitelje KAVE priporočam nakup le-te, morda vam doma z vonjem pričara spomine na dopust ;).

Sarajevo shopping selfie stick

KULINARIKA

Mmmm hrana, vsa ta okusna hrana! Mislim, da smo se vsi malo poredili v teh dneh. Ponavadi je z vsakega vogala kaj dišalo, povsod se je nekaj peklo in žgalo in stimuliralo naše želodce, katere smo potem z veseljem napolnili – ja, ponavadi s čim mesnim. Sicer osebno res nisem največji mesojedec, pravzaprav zelo redko jem meso, ampak tukaj se mu niti slučajno nisem poskušala izogniti. V TRAVNIKU so bili ČEVAPI tako okusni, da lahko rečem, da boljših še nismo jedli.

BiH food

Največkrat se bodo na meniju znašli verjetno vsem poznani ČEVAPČIČI, ki ponavadi pridejo v porcijah po pet. Ponavadi so skriti v LEPINJI z dodatno porcijo KAJMAKA in nasekljane ČEBULE, včasih s ejim pridruži še AJVAR ali pa PAPRIKE na žaru. Sledijo PLESKAVICA, RAŽNJIČI, telečji zrezki in ostale mesne različice. Za zajtrk, malico ali pa hitro kosilo poskusite PITO oziroma BUREK (mesni, sirni, špinačni, krompiruša) z JOGURTOM (piva itak ne dobite povsod). Vsake toliko se prileže tudi kaj tekočega, v tem primeru bo BOSANSKI LONEC prava izbira. Pod najbolj priljubljene jedi spadajo še POLJNJENE PAPRIKE, DŽUVEČ RIŽ, MUSAKA, SARME, ČUFTE, pomfrit in solate. Za prigrizek ob pivu naročite mesni narezek ali pa SIRNO PLOŠČO. Za tiste, ki ne morejo brez sladkega pa HALVA, BAKLAVA, HURMAŠICA ali pa TUFAHIJA.

NEVARNOSTI

Poleg tega, da je pametno VOZITI PO OMEJITVAH in biti v nenehni pripravljenosti, da te možje v modrem ustavijo za naslednjim ovinkom, previdnost ni odveč kar se tiče HOJE PO NEOZNAČENIH POTEH in drugih območjih, travnikih in poljih zaradi NEVARNOSTI MIN.

KAJ VIDETI & POČETI V  BOSNI & HERCEGOVINI

JAJCE | zibelka komunistične Jugoslavije


Naš prvi cilj je bil kraj JAJCE, prepoznaven po OBZIDJU, TRDNJAVAH in GRADU iz 14. stoletja ter MOŠEJAH in CERKVAH, zgrajenih v različnih časovnih obdobjih pod različnimi vladanji. Vse to je naredilo mesto raznoliko in zanimivo predvsem iz zgodovinskega vidika, verjento je najbolj znano tudi po tem, da velja za ZIBELKO KOMUNISTIČNE JUGOSLAVIJE, po zasedanju AVNOJ-a leta 1943. Na začetku bosanske vojne so v Jajcu živeli pripadniki različnih etničnih skupin, saj se mesto nahaja takorekoč na križišču med srbskim območjem na severu, bosansko-muslimanskim na jugovzhodu in hrvaško večino na jugozahodu. V mestu in okolici se nahajajo SLAPOVI, REKE, JEZERA, HRIBI in bujne zelene površine.

Jajce

Za poglede na okolico bo treba “splezati” na GRAJSKO OBZIDJE, ki vizualno dominira mestu, tako da ga ne morete zgrešiti. Pazite na korake, ko hodite po robu. Spodaj, v CENTRU MESTA so bari in RESTAVRACIJE polne in ni hudič, da ne bi našli kaj za pod zob. Blizu MUZEJA AVNOJ je eno izmed PARKIRIŠČ, namenjeno obiskovalcem, od tu je vse dosegljivo peš.

Jajce fort

1 (2)

DSC_2253

MUZEJ AVNOJ

29. in 30. novembra leta 1943 se je v Jajcu odvijalo drugo zasedanje AVNOJ-a (Antifašističko vijeće narodnog oslobođenja Jugoslavije), se pravi antifašističnega gibanja za osvoboditev izpod okupatorja, kjer so se zbrali kjer so se zbrali vsi narodi Jugoslavije (pozneje je bil 29. november državni praznik – Dan republike). Na zasedanju so AVNOJ razglasili za zakonodajno telo, kraljevi družini prepovedali povratek v domovino, ustanovili novo vlado in Josipu Broz – Titu podelili naziv maršala. Stavba v kateri je potekalo zasedanje je od leta 1953 urejena kot muzej, vsako leto konec novembra pa so v Jajcu prireditve v sklopu “Dnevov AVNOJ-a”.

BiH Avnoj museum in Jajce

Večina originalnih razstavnih predmetov iz prvotne muzejske zbirke je bilo med vojno izgubljenih, a eksponati, ki so ostali oziroma so bili vrnjeni še vedno dobro predstavijo takratne dogodke in celotno zgodbo. V spodnjih prostorih je tudi slikarska razstava del Božidarja Jakca. Muzej je vsekakor vreden obiska in obiskovalcem omogoči dober vpogled na historične dogodke, pomembne za nastanek naše nekdanje skupne države.

JEZERA PLIVA | mlini, prostori za piknike, krasno jezero in prostori za kopanje


Samo kakšnih pet kilometrov iz centra JAJCA se nahaja MALO IN VELIKO JEZERO PLIVA, ob katerem so vse skozi urejeni PIKNIK PROSTORI in BREŽINE ZA KOPANJE. Na malem jezeru še iz časa turške okupacije stoji več lesenih hišic, NEKDANJIH MLINOV, okolica katerih je lepo urejena in idealna za dan v naravi. Čeprav ni bil vikend, je nekaj deset lokalnih družin posedalo ob vodi, v jezeru hladilo pijačo in na žaru peklo meso, da je dišalo daleč naokrog. Sicer pa, še zdaleč od tega, da bi bilo preveč gužve. Za malo bolj aktivne je jezero idealno za kajake, SUP, kanuje in ribarjenje. V okolici je tudi veliko POHODNIH POTI.

Pliva lakes

NA POTI IZ JAJCA V SARAJEVO (približno 2,5 uri) smo se vstavili na kosilu, kavi in sprehodu po mestu TRAVNIK. Čevapčiči v ĆEVAPDZINICI HARI so nadvse okusni, ker imajo toliko gostov jih veselo obračajo cel dan, zato smo jih dobili prej kot v petih minutah od naročila. S polnimi trebuhi smo s težavo prilezni nazaj do avta in še dobro, da je bila hribovita pokrajina ob poti do glavnega mesta tako zanimiva, da se očem ni splačalo počivati.

SARAJEVO | glavno mesto BiH ob reki Miljacki


Glavno in hkrati največje mesto v zadnjih letih postaja popularna turistična destinacija in je z ostalo Evropo dobro povezano preko bližnjega MEDNARODNEGA LETALIŠČA. Mesto, ki ga obdajajo DINARSKE ALPE, skozenj pa teče REKA MILJACKA je leta 1984 gostilo ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE in je danes vodilno politično, socialno in kulturno središče Bosne in Hercegovine. Mesto je znano predvsem po KULTURNI RAZNOLIKOSTI, ki je prisotna na vsakem koraku in pripomore k EDINSTVENI ATMOSFERI. Med sprehajanjem po ozkih ulicah v središču mesta naletimo na MOŠEJE, katoliške in ortodoksne CERKVE in SINAGOGE, srečujemo lokalce, ki se med seboj močno razlikujejo po stilu oblačenja, a se vsi rade volje usedejo drug zraven drugega in popijejo pravo jutranjo BOSANSKO KAVO, in zanimivo mešanico TRADICIONALNIH TRGOVINIC na BAZARJU ter modernih nakupovalnih kompleksov izven strogega centra. MED VOJNO je bilo mesto dolgo časa oblegano, a vse od konca vojne se mesto obnavlja in stremi v prihodnost. V času našega obiska se je ravno odvijal znameniti SARAJEVSKI FILMSKI FESTIVAL, ki je prav gotovo poskrbel za še večje število obiskovalcev iz različnih koncev sveta.

sarajevo city

BAŠČARŠIJA

STARI BAZAR, zgodovinski in kulturni center je bil zrajen v 15. stoletju in se nahaja na severni strani reke Miljacke. Ime izhaja iz turščine in v prevodu pomeni “glavni trg”. Med starimi hišami v zrak štrli MINARET znane MOŠEJE Gazi Hursev-beg, ene izmed največjih turističnih atrakcij Sarajeva.

Bascarsija Sarajevo

Sicer pa so ulice Baščaršije polne življenja tako podnevi kot zvečer – kosila, večerje, odmora za kavo ali burek, nakupovanja ali pa vsaj vizualnega raziskovanja ponudbe nikakor ne gre preskočiti.

Sarajevo coffee

Kljub vse večji modernizaciji in vsesplošni usmerjenosti v prihodnost ni mogoče prezreti duha preteklosti, na katero nas med drugim opozarjajo številne luknje na fasadah hiš.

Sarajevo walls

Sarajevo facades

TUNEL SPASA

“Tunel spasa” je bil zgrajen med majem 1992 in novembrom 1995, med bosansko vojno, z namenom POVEZATI OBKOLJENO SARAJEVO Z BOSANSKIM TERITORIJEM NA DRUGI STRANI LETALIŠČA, katerega so imeli v oblasti UN. Ker je primanjkovalo delovne sile in ustreznih orodij so ljudje tunel dobesedno ročno izkopali, pomagali so si še z lopatami. Delali so vsak dan, 24 ur na dan, v izmenah, plačani pa so bili eno škatlico cigaret na dan. Cigareti so predstavljali luksuzno dobrino, ki jo je bilo sicer težko dobiit. Tunel so po dokončanju uporabljali za transport orožja, hrane, časopisov, alkohola in ostale humanitarne pomoči v obkoljeno mesto, poleg tega pa je predstavljal edino pot za tiste, ki so iz mesta želeli pobegniti.

tunnel map

Tunel je bil 800m DOLG, povprečna višina je 1,60 m, širina pa 0,8 m. Na najbolj globoki točki je vodil 5 metrov pod letališko stezo. Vhod v tunel v Sarajevu je bil urejen iz garaže stanovanjske zgradbe, na drugi strani pa iz hiše družine Kolar, kjer je danes urejen MUZEJ. Oba vstopa v tunel sta bila skrbno varovana s strani bosanske vojske in za vstop so posamezniki rabili posebno dovoljenje.

sarajevo tunnel of life

Najprej so dobrine prenašali ročno, po blatni poti, kasneje pa so dodali železniške tire po katerih so stvari lahko hitreje prevažali, poleg njih pa dodali še osvetlitev. V tunelu ni bilo ventilacije, bil je tudi pod nenehno nevarnostjo poplavitve. Ocenjeno je da je MED VOJNO TUNEL PREČKALO MED 2 in 3 MILIJONI civilistov in vojakov, med njimi najbolj znan Alija Izetbegović, ki je postal prvi predsednik neodvisne Bosne in Hercegovine. TUNEL JE POSTAL SIMBOL za bitko mesta Sarajevo in je zaradi tega dandanes ena izmed največjih turističnih atrakcij. Hiša družine Kolar je preurejena v muzej, kjer se obiskovalci lahko sklonjenih glav sprehodijo po 20 metrih tunela – toliko ga je do danes ostalo nepodrtega. V muzeju so tudi fotografije, obleke, orodje in invalidski voziček s katerim so prevažali tiste, ki sami niso zmogli hoje, poleg tega pa 20-minutni predstavitveni FILM Z DEJANSKIMI POSNETKI iz tistega časa.

Prišel je čas za slovo od Sarajeva in peljali smo se kakšnih 130 kilometrov proti jugu, do MOSTARJA. Mostar je s svojim prepoznavnim mogočnim mostom eden najbolj pogostih motivov na razglednicah in v turističnih brošurah. Vožnja nam je vzela približno dve uri in podarila čudovite poglede na reko Neretvo in okolico.

MOSTAR | kulturno središče Hercegovine ob reki Neretvi


Mostar, ki je dobilo ime po osrednjem KAMNITEM MOSTU čez REKO NERETVO, je kulturno središče območja Hercegovine. Zgrajeno v 16. stoletju pod OTOMANSKO VLADAVINO, je eno najprepoznavnejših mest predvsem zaradi izvrstnih primerov islamske arhitekture na območju Balkana.

Mostar bridge

Stari most varujeta DVA STOLPA (mostari), vsak na svojem bregu Neretve. LOK MOSTU je bil originalno zgrajen iz lokalnih kamnin in je na mestu stal dolgih 427 let, dokler ni bil popolnoma uničen v času bosanske vojne, 9. novembra leta 1993. PO UNIČENJU so na mestu vzpostavili začasen viseči most, po koncu vojne pa pripravili načrte za obnovitev oziroma izgradnjo novega mostu – ki naj bi bil čim bolj podoben staremu. Izvedba je vsekakor več kot uspela. Pri gradnji so uporabili enako TEHNOLOGIJO IN MATERIALE KOT V PRVOTNI IZVEDBI, stoletja nazaj. Stare kamne in dele mostu so zbirali iz okolice, tudi iz mrzle Neretve, s pomočjo potapljačev. Z mednarodno pomočjo so most uradno odprli 23. julija leta 2004. Vse od takrat na njem poteka VSAKOLETNO TEKMOVANJE V SKAKANJU Z MOSTU in če imate srečo boste v času obiska videli kakšnega pogumneža – najboljši razgled boste imeli od spodaj.

Mostar river banks

STARO MESTNO JEDRO je PEŠ CONA z neštetimi RESTAVRACIJAMI, KAVARNAMI in TRGOVINICAMI. In tudi neštetimi turisti. Vsaj v poletnem času je bilo tako. Trumam obiskovalcev, ki se vsakih pet metrov slikarijo s „selfie stick-i“ se sicer nismo mogli izognit, smo pa njim navkljub (konec koncev smo mi tudi samo turisti) uživali v sproščenem vzdušju.

Mostar restaurants

Mostar_the view on the bridge

POČITELJ | krasni ostanki islamske umetnosti


Malo mesto tik og glavni cesti iz Mostarja proti obali je dobra izbira za postanek. Del mesta je bilo med vojno uničenega in veliko ljudi se je izselilo, a do danes je veliko že restavriranega. Ostanki osupljive ISLAMSKE UMETNOSTI in arhitekture iz 16. stoletja so lepo vidni.

DSC_2543

Pocitelj mosque

Med sprehajanjem po strmih kamnitih poteh, ki vodijo do TRDNJAVE zasopiha marsikateri turist, a zaradi čudovitih poglediov na ZELENO DOLINO NERETVE se vsekakor splača potruditi. Obiščite še MOŠEJO in si privoščite kosilo, seveda pa lahko spet kaj kupite, če do sedaj še niste dovolj.

Pocitelj fort

Pocitelj view

HUTOVO | naravni rezervat na poti do Neuma


DO NEUMA smo se odločili peljati po alternativni cesti, ki vodi mimo naravnega rezervata HUTOVO BLATO. Zelena pokrajina je prepredena z MOČVIRJI, ki so nastala kot posledica podzemnega vodnega sistema REKE KRUPE. Območje je tudi pomembno zatočišče za več kot 240 VRST PTIC SELIVK.

hutovo lake

CESTA je ozka in na določenih predelih polna lukenj, na ostrih ovinkih tu in tam manjka kakšna ograja, po drugi strani pa je skorajda neprometna in ponuja čudovite poglede na zelene hribčke ki vedno bolj spominjajo na DALMATINSKO POKRAJINO. Četudi vas bo pot po tej cesti stala več časa, se splača.

Hutovo

NEUM | edino večje obmorsko mesto v BiH


Največje mesto na 24 km DOLGI OBALI BiH predstavlja pomemben dostop do morja. Številni veliki HOTELSKI KOMPLEKSI in privati apartmaji nakazujejo na porast turizma, prihajajo predvsem domačini, pa tudi tujci – ker je ceneje kot na sosednjem Hrvaškem. Ta del države boste morali prečkati tudi če vozite se na primer iz Splita proti Dubrovniku, spet vas bo čakal MEJNI PREHOD in spet bo treba pokazati dokumente. Glede na to, da se večina tako ali tako samo pelje skozi, gre celoten proces ponavadi hitro skozi. Ko ste že tam lahko spotoma še dolijete cenejše gorivo in se ustavite v kakšni trgovini.

neum, BiH

Nas čas v Bosni in Hercegovini se je iztekal in čakalo nas je 10 dni uživanja na plažah otoka MLJET, skrivoma pa smo mislili še na vse nevidene kraje za katere tokrat nismo imeli časa – se bo treba ob priliki še vrniti.

BOSNA IN HERCEGOVINA Z OTROKI

Obisk BiH z otroki je super odločitev. Če mislite, da jim bo na poti dolgčas, se motite – otroci v vsakem HISTORIČNEM KRAJU vidijo ogromno IGRIŠČE, kjer z veseljem lazijo po kamnitih ostankih nekdanjih zgradb, se skrivajo v RAZVALINAH in kukajo skozi LUKNJE ZIDOV. Ubistvu sploh ne pogrešajo otroških igrišč, katerih mimogrede zares nismo videli prav veliko.

DSC_2246

Pazljivi bodite le na to, da vam ne uidejo predaleč in stečejo na NEZAVAROVANA OBMOČJA, kjer so lahko ostanki min. Razen te posebnosti, pa je potovanje po BiH z našimi najmlajšimi povsem varno in DOMAČINI so načeloma še bolj prijazni do družin. Povsem normalno je tudi, da se pozno zvečer z otrokom pojavite v RESTAVRACIJI, noben vas ne bo postrani gledal. Hrana in PRIGRIZKI so lahko dostopni, poleg uglavnem mesnatih specialitet lahko skoraj povsod kupite sveže sadje (tudi ob cesti), tako da nihče ne bo predolgo lačen. Mi nismo imeli prav nobenih problemov in bi pot po BiH priporočili tudi drugim družinam.

SHRANI PIN

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *