Novo leto! Silvestrovanje je nekako že zdavnaj pozabljeno, čeprav smo še ne mesec zanaj do jutra nazdravljali. Ampak kaj, ko čas kot vedno beži in tale januar je prišel in odšel kot bi mignil. Veliko se je zgodilo, pa čeprav sva ta mesec več časa preživela na našem nemškem domu. 2020 mi je zaenkrat kar všeč. Sicer še vedno pod vplivom bolj negativnih dogodkov iz konca 2019, ampak se ne damo in ni druge kot gledati naprej. No, v temle prispevku vseeno pogledamo še malo nazaj, v januar namreč, ki je mimogrede že 7.mesec odkar nisva vezana na redni službi. V obdobju po praznikih se ponavadi sprejme veliko novih zaobljub, odločitev in planov, in tudi midva sva jih nekaj. Ampak o tem kdaj drugič. Kmalu. Te dni mineva tudi točno 1 leto odkar sem po daljši pavzi spet začela blogat in pod novim imenom & prenovljeno grafično podobo zaštartala na novo. Hvala ker berete!
Po praznikih v Sloveniji (juhuuu nemške šole imajo počitnice še vse tam do 7.januarja, zato smo z Lu-jem ostali kar dva debela tedna) smo se, tokrat za spremembo, z vlakom vrnili v Nemčijo. S postankom v Münchnu. Slednjega dobro poznam in prav fajn se je bilo spet malo sprehodit po Mariahilfplatzu. Pa nisva dolgo zdržala doma. Moj rojstni dan sva praznovala v Dublinu juhuuu. Je še kdo tu, ki ima tako kmalu po praznikih rojstni dan? Kr grozno no, ko nikomur ni več do praznovanja in so vsi brez denarja, pa še vsa darila dobiš praktično samo 1x na leto, a kaj čmo. Enkrat ga je pač treba imet in jaz ga imam januarja. Torej, prvič na Irskem. In hkrati moja že 60-ta obiskana država. Navdušena! Prav gotovo se še vrneva. Malo za hec in malo za res sva že iskala karte za trajekte na Irsko po internetu. Mogoče pa greva z Landy-jem kmalu. Torej Dublin, od petka do nedelje, veliko dobre hrane in glasbe, nekaj muzejev, Guinness, pokušino viskijev in še cel kup drugih stvari. Priporočam. Kdor rabi malo inspiracije pa klik klik na gumb pod fotko za potopis.
Nazaj „doma“ v Nemčiji (moram dat v narekovaje, ker se tu ne počutim ravno doma) naju je čakala še ena naloga ta mesec. In sicer, Leni the Landy, najin Defender rabi tehnični pregled. Jojmene Nemci niso kar tako, zato brez hecov. Ker je avto uradno registriran za 9 oseb, midva pa imava v trenutni izvedbi le 3 sedeže, nisva imela druge kot a) avto na novo registrirati in spremenit vse papirje (ne hvala, imam že tako dovolj dela s papirji tu) ali pa b) odmontirati čisto vso opremo, električne kable, vodne tanke, dodatno baterijo, hladilnik, solarni panel, itd itd ter namontirati manjkajoče sedeže in varnostne pasove. Odločila sva se za opcijo B in zavihala rokave. No, jaz sem bolj gledala in tu in tam kaj pridržala pa kakšen vijak zategnila. Ampak vsako gradbišče rabi nadzornika, kajne?
Kakorkoli že, medtem ko tole berete, se midva voziva v ličnem 9-sedežnem terencu, ki ne kaže znakov vanlife-a, nekje po Češki. Sva na poti v Slovenijo, dobiva goste iz Francije na obisk, sigurno bodo kaj dobrega za pojest s sabo prinesli hihi. Ker imava čas sva torej naredila malo ovinka in mesec januar zaključujeva z mini road tripom do češkega mesta Karlovy Vary in dolgo pričakovanim postankom v avstrijskem Gradcu pri slovenskih prijateljih. Pa še ena obljuba za konec – enkrat pred marcem bova vso tole opremo nazaj vgradila v avto in vse skupaj pridno dokumentirala, tako da končno objaviva dolgo pričakovani izčrpen post o celotni prenovi. Tako, zdaj pa na eno poceni pivo in se beremo kmalu.
Comments 2
Ja, jaz imam rd kar kmalu po novem letu. In mi je tud kr bad. Kot si napisala; nobenemu se več ne da praznovati, družiti, vsi začnejo šparati in hujšati. In darila hočejo združiti. In ja, tudi jaz sem se že nehala sekirati. Kaj češ. I feel you 🙂
Author
heheh, hvala 🙂 Ja nam ne preostane drugega kot da se ne sekiramo 🙂 Lp