Tale mesec sva bila res malo malo tam. Malo v Sloveniji, malo v Nemčiji in tudi malo v Franciji. Tole skakanje sem in tja zahteva kar nekaj organizacije in res lahko rečem, da sem postala pravi ekspert v iskanju ugodnih povezav, letalskih kart, hotelov, prevozev in še česa. Bi lahko biznis odprla. Evo na hitro malo o tem kaj smo ta mesec počeli in kaj še bomo.
V oktober sva torej stopila s poletom iz Ljubljane v Berlin od koder sva z vlakom po že znani poti nadaljevala proti našem nemškem domu. Ampak ne za dolgo. V bistvu le za dve noči. Začenjale so se namreč nemške jesenske počitnice, ki so bile tokrat na račun državnega praznika in mostička dolge kar 18 dni! Juhu, Lu je bil cel čas z nama. Seveda ne v Nemčiji. Naju namreč tam razen Lu-jeve šole ne zadržuje prav nič. Tako smo na državni praznik, 3. oktobra, v natrpanem vlaku (opomnik sebi: nikoli, ampak res nikoli več nikamor z vlakom na ta dan!) v stoje potovali nazaj proti berlinskem letališču. Gremo v Francijo jeeee. Že od maja nisva bila tam, za Lu-ja pa bo sploh šele drugič. Za 10 dni smo šli na prekrasni Ile de Re, Charlijev otok, kot mu rada recem, ker se sliši nekako zelo fensi. Tam je vedno fajn. Tokrat pa še posebno, ker smo imeli eno tako pravcato slovensko – francosko družinsko srečanje. Za potopis klikni na gumb pod sliko.
Ker pa šolskih počitnic še ni bilo konec, zato je sledila doooolga vožnja z avtom v Slovenijo. Pot smo presekali z zanimivim postankom v Lyonu, kjer smo tudi prespali, naslednji dan pa naprej. Pridemo še kdaj, super mesto. Škoda da nisem več študent, semle bi pa šla na izmenjavo.
Oktober v Sloveniji je pravzaprav prav lep. Spet smo jedli, malo tudi pili, obredli vso sorodstvo kot vedno kadar domovino obiščemo z najmlajšim članom družine, naredili par izletov in hop teden je minil kot bi mignil. Dan pred šolo sva se z Lu-jem odpeljala proti Nemčiji. Kr sama, čez 1000 km. V enem šusu. Jah tako je to, ko živiš v tujini se vsega hudega navadiš. Vsaj otrok ni razvajen in je že od malega čisto priden v avtu.
Kam pa zdaj? Ja pred zimo še hiter skok na toplo. V Brazilijo. Za 3 tedne. Ne bo nama hudega. Lu je malo žalosten, ker mora v šolo, ampak se veseli brazilskega fuzbal dresa (baje mora bit od Oscarja) in pa rumenih Havaiana natikačev. Zdaj pa hitro pakirat in se tipkamo, ko se vrneva. Vmes pa kot vedno, spremljajte aktualne objave na Facebook strani in Instragram profilu. Ko se vrneva letiva po par dneh v Nemčiji še za par dni v Istanbul, potem pa v Slovenijo in naprej. Več “gor in dol” dogodivščin po Evropi torej kmalu! Se beremo.
