Saj ni res, pa je. Konec aprila. Kam je šel, ne vem. Prav čudno je vsak dan skoraj enak prejšnjemu, ure se vlečejo a čas hkrati hiti neznano kam. Če bi šlo vse po planu, bi se prav zdajle potepala nekje po Balkanu, vse do Grčije, Turčije, do kamor bi pač prišla. Za vse skupaj sva imela slaba 2 meseca časa, tam nekje do začetka junija. Nemsto tega smo seveda še vedno v Nemčiji. V karanteni. Domačem zaporu. Ali kakorkoli se že temu reče. Upoštevamo navodila in se držimo pravil, ampak po pravici povedano se, še posebno meni, na trenutke že malo meša. Počasi si res že želimo spit tisto pivo s prijatelji, pozdravit domače in it hodit v kakšen hrib. Tole 55m² veliko stanovanje postaja vedno bolj pretesnoza naš osebni prostor. Tukaj sicer nismo omejeni na gibanje znotraj občin, a obisk turističnih točk, kjer bi se potencialno lahko zbralo večje število ljudi, tudi ni dovoljen. 27. Januarja sem nič hudega sluteč napisala tole: „2020 mi je zaenkrat kar všeč. Sicer še vedno pod vplivom bolj negativnih dogodkov iz konca 2019, ampak se ne damo in ni druge kot gledati naprej.“ Hah! Brez komentarja.
Po pravici povedano, res sploh ne vem točno kaj smo ta mesec vse počeli. Dnevi, datumi in ure so se mi že pošteno pomešale. V osnovi je veliko stvari na isti stopnji kot konec marca – šola je zaprta, služb seveda še vedno nimava, še naprej se pridno redimo in prav zagotovo spijemo kak kozarec vina preveč. Vmes se je narava dodobra prebudila in cela okolica je prav lepo zacvetela. Med vsem kuhanjem, pisanjem in pospravljanjem smo šli seveda tudi malo ven. V mesto, na polje, v park. Pa saj niti ni tako grozno tu pri nas. Jaz sicer vedno dodam, da ni enako če tu živiš, kot če prideš samo na obisk. Kolaž je pa lep, ne?
Sicer sem pa res več kot vesela, da imam tale blog in zadnje tedne sem se še bolj zagriženo vrgla v obsesivno pisanje prispevkov. Verjetno zato, ker je prav to edina oblika inteligentnega početja, ki je v tej situaciji možna. In ker mi v teh tednih, ko ne potujemo, res manjka neka službena rutina, na račun mojega kratkega spanca pa zna biti dan prekleto dolg. Nažalost mi teh ur za računalnikom nihče ne plača, me pa vseeno izredno veseli, da vas veliko pridno bere. To mi daje zagon za naprej. V APRILU SEM NA SLOVENSKI STRANI BLOGA OBJAVILA KAR 8 PRISPEVKOV. Pa poglejmo kateri to so, mogoče še niste vseh prebrali.
Veseli me, da sta mi s pomočjo nekaterih ostalih slovenskih popotnikov uspela 2 res super prispevka. Eden na temo POTOVANJ V ČASU KARANTENE in drugi na temo DIVJEGA KAMPIRANJA. Kliknite na fotke in preberite.
Objavila sem tudi en prav poseben prispevek o SVETOVNI KULINARIKI in NAJBOLJŠIH JEDEH, ki sem jih jedla po svetu. Mimogrede, že sledite na INSTAGRAMU? Pokukajte tja pod @placesandnotes v highlight “cooking” če vam zmanjkuje idej za kuhanje. Za cleotni prispevek pa kliknite na fotko.
Po 9 letih življenja v Nemčiji mi je tudi končno uspelo skupaj sestaviti en ČUDOVIT PRISPEVEK O NAJLEPŠIH SKRITIH KOTIČKIH V NEMČIJI. Res se ga splača prebrati, če ga seveda še niste. Ker se moj čas v Nemčiji počasi izteka sem si vsekakor zadala prihajajoče dni objaviti še kaj o moji trenutni domovini. Tako je nastal tudi prispevek o NARODNEM PARKU HARZ, nedaleč od našega doma. Dobro ga poznamo in res je zanimiv. Preberite oba prispevka s klikom na fotko.
Za dobro dozo POTOVALNE INSPIRACIJE je nastal tudi poseben prispevek o TOP KRAJIH ZA NAJLEPŠA JUTRANJA DOŽIVETJA PO SVETU.Od USA do Avstralije in še veliko vmes. Preberite ga s klikom na fotko.
In ker še vedno nihče zagotovo ne ve kam vse bomo lahko potovali v poletnih mesecih, jaz sicer upam da čimdlje, a sem vseeno pripravila še 2 PRISPEVKA O BLIŽNJIH DESTINACIJAH. V prvem sem zbrala ideje in osebna razmišljanja o naši južni sosedi ter predstavila 10+ RAZLOGOV ZAKAJ IMAMO RADI HRVAŠKO TER KAJ LAHKO TAM VIDITE IN POČNETE. V drugem pa 20+ IDEJ IN AKTIVNOSTI KAJ LAHKO VIDITE IN POČNETE V KRANJSKI GORI & OKOLICI. Klik na fotke za celotne prispevke.
