Kranjska Gora. Kraj, kjer sta se spoznala moja starša. Kraj, kjer sem se naučila smučat. Kraj, kjer smo mnogo let nazaj kupili družinsko počitniško stanovanje. Kraj, kjer sem torej preživela vse zimske počitnice in doberšenj del poletnih. Kraj, kjer sem se kot študentka na deki s kavo v termoski učila za izpite pri jezeru Jasna, ko tam še ni bilo vsega tega kar je danes. Kraj, kjer sem z Lujem preživljala njegove vrtčevske in šolske počitnice, medtem ko sem še živela v Nemčiji. In kraj, ki je naš dom od novembra 2021, ko smo se z Milo preselili v Slovenijo. Rada jo imam, to našo Kranjsko Goro. Ob vikendih je sicer res gneča, a čez teden in zgodaj zjutraj jo imam čisto sama zase. V tem obširnem prispevku z vami delim ideje za vikend ali enodnevni izlet, zanimive lokacije, pohode, aktivnosti in naše najljubše kotičke v Kranjski Gori in okolici.

Nekateri pravijo, da ima Kranjska Gore le dva letna časa. Zimo in avgust. Sicer bolj v šali, a nekaj resnice je le v tem. Ne pozabite torej na večplastna oblačila, v hribih se vreme hitro obrne in tudi poleti zna zahladiti. Pred vsakim športno – rekreacijskim podvigom preverite vremensko napoved in uradna varnostna obvestila na spletni strani TIC Kranjska Gora, ne pozabite pa tudi na ustrezno opremo.

KRANJSKA GORA

---

Večina tistih obiskovalcev doline, ki pridejo za več dni si za bazo izbere prav Kranjsko Goro. Pa tudi tistih, ki pridejo le za en dan velikokrat ne zanese kam dlje. Sam center kraja sicer ni velik, pa vseeno se najde nekaj zanimivosti tudi tu. Sprehodite se mimo GLAVNEGA TRGA PRED CERKVIJO, kjer vas čakajo stojnice z domačimi izdelki in ročno izdelanimi spominki, ob večerih so tu občasno KONCERTI IN PRIREDITVE. Če iščete kakšno unikatno darilce vam priporočam tudi obisk trgovinice Židana marela, drugače pa najdete tudi cel kup trgovin s športno orpemo in oblačili. Obiščete lahko LIZNJEKOVO DOMAČIJO iz 18. stoletja., kjer je urejen ETNOGRAFSKI MUZEJ. Poleg SMUČIŠČ najdemo tudi IGRIŠČE ZA GOLF, TENIS, ODBOJKO, KOŠARKO, PROGO ZA GORSKO KOLESARJENJE, KOLESARSKE in POHODNE POTI, POLETNO SANKALIŠČE, OTROŠKA IGRIŠČA, WELLNESS & NOTRANJE BAZENE, CASINO in še kaj. Za dodatne aktivnosti lahko pokukate tudi v DVORANO VITRANC, kjer se nahaja tudi TIC Kranjska Gora. 

Naše najbolj znano (družinsko) smučarsko središče ima pozimi prav poseben čar. Poleg SMUČANJA, TEKA NA SMUČEH, ZIMSKIH POHODOV, LEDNEGA PLEZANJA, DRSANJA in ostalih zimskih aktivnosti se najde tudi nekaj za vse, ki so malo manj športno usmerjeni. Sama rada rečem, da se pozimi decembrsko vzdušje v Kranjski Gori nikoli ne konča – konec novembra namreč na glavnem trgu zaživi ALPSKA VASICA, praznično okrašene in osvetljene lesene hiške pa pospravijo šele enkrat konec marca. Tu si lahko privoščite kuhano vino, vroči gin, čaj, kakav, šmorn in še kaj ter se pogrejete ob odprtem ognju, ki poskrbi za prijetno vzdušje. Pridejo tudi Miklavž, parkeljni in Dedek Mraz, za otroke so organizirane različne PREDSTAVE v Ljudskem Domu, na trgu pa so ob vikendih tudi KONCERTI NA PROSTEM.

KAKO DO KRANJSKE GORE? Na avtocesti A2 v smeri predora Karavanke izberete čisto zadnji izvoz in v prvem križišču nadaljujete levo po Zgornjesavski dolini. Spodaj naštete atrakcije in naravne lepote se geografsko večinoma nahajajo od Mojstrane naprej. Se pravi okolica Mojstrane, Gozd Martuljka, Kranjska Gore, Podkorena in Rateč. V Kranjski Gori in okolici je na izbiro ogromno apartmajev, hotelov in sob, par kampov in pa tudi nekaj parkirišč in postajališč za avtodome. Ponudba raznoraznih trgovin je bolj omejena.

JEZERO JASNA | piknik prostori, kopališče in ostala ponudba

---

Ne mine teden, ko ne bi šla vsaj enkrat peš do Jasne. In ja, kljub svoji vedno večji popularnosti in gmoti obiskovalcev, ki se tja nagnetejo ob sončnih vikendih, je še vedno eden mojih najljubših kotičkov tu naokoli. Ker je pač reeees lepo. In ker me na ta kraj veže ogromno spominov. Ime JEZERO JASNA pravzaprav označuje 2 MANJŠI UMETNI JEZERI, ki sta nastali na sotočju MALE in VELIKE PIŠNICE, okrog katerih je urejena sprehajalna pot. V zadnjih letih so okolico jezera izdatno uredili in opremili s KLOPMI, LESENIMI TERASAM, RAZGLEDNIM STOLPOM, POMOLI in MOSTIČKI, poleg tega pa se lahko kulinarično razvajate v Jasna Chalet Resortu (kjer lahko mimogrede tudi prespite) in ostalih barčkih ob jezeru. Ne manjka tudi foto točk, raznih avtomatov s kamenčki in podobnega, ki za moje pojme sicer žal že presegajo meje okusnega. Kopanje je le za tiste najbolj pogumne, saj je voda bolj mrzla, za vožnjo po jezeru pa lahko najamete SUP ali KANU. Pa ne pozabite na ikonično fotko pri KIPU KOZOROGA. In pa lepo prosim, ne hranite rac s kruhom, prinesite raje liste zelene solate recimo.

Jezero Jasna pa ni priljubljeno le poleti, pozimi je tule prav tako čarobno, če ne še bolj. Zadnja leta pri Jasna chalet resortu postavijo STEKLENE IGLUJE, v katerih si lahko privoščite brunch, kosilo ali večerjo, kadar jezero dobro zamrzne lahko na njem DRSATE, sicer pa je že sam sprehod po zimski idili dovolj navdihujoč.

KAKO DO JEZERA JASNA? Jezero se nahaja ob glavni cesti, ki iz Kranjske Gore vodi na prelaz Vršič. Lahko se torej pripeljete z avtom in parkirate na enem izmed dveh plačljivih parkirišč, ali pa se sprehodite – na izbiro imate kar 4 pešpoti. Ena vodi iz Kranjske Gore ob glavni cesti po pločniku, druga ob reki Pišnici na isti strani kot je cesta, tretja ob reki Pišnici na drugi strani reke, četrta pa čez hrib pri hotelu Korona.

PIŠNICA IN DOLINA MALE PIŠNICE | pohodi, sprehodi in počitek ob reki

---

Kot že omenjeno se ob reki Pišnici lahko sprehodite iz Kranjske Gore do jezera Jasna, pot se začne pri hotelu Korona, ob njej pa poteka tudi TRIM STEZA. Ker morja nimamo je tole takorekoč “naša” PLAŽA. Mi tule preživljamo vroče poletne urice, saj je ob poti na več mestih omogočen dostop do Pišnice, kjer se otroci lahko igrajo s kamenčki in mivko. Idealno tudi za kakšen piknik, le sence zna bit bolj malo. Pa ne pozabit odnest smeti s sabo. Na drugi strani struge, tik pod glavno cesto, ki vodi do jezera Jasna se za tiste bolj aktivne na prostem nahaja še ŠPORTNI PARK PIŠNICA.

Tisti, ki iščejo bolj avanturistični pohod pa se lahko podajo po NEMARKIRANI POTI PO DOLINI MALE PIŠNICE (od jezera Jasna po strugi Male Pišnice). Slednja je nekoč obstajala, a je zaradi rečne struge danes težje prehodna. Pohod na lastno odgovornost. Sicer pa se lahko kadarkoli obrnete, garantiram tudi čisti mir in tišino. Če vam sicer uspe do SEDLA GRLO lahko od tu nadaljujete po poti na SLEMENOVO ŠPICO in VRŠIČ. 

NARAVNI REZERVAT ZELENCI | slikovit izvir Save Dolinke

---

Kdo še ni slišal za Zelence? Zadnja leta nadvse priljubljena (foto) točka je zlahka dostopna in res impresivna v vseh letnih časih. Naravni rezervat, ki je tudi izvir SAVE DOLINKE je vizualno privlačen predvsem zaradi smaragdno zelene barve jezera, kjer voda vre na dan iz vrelcev, sicer pa je dom tudi številnim ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam. Čez MOČVIRNATO OBMOČJE nas pelje krajša LESENA POT ob kateri sta tudi dva PODESTA oziroma pomola, za najlepši razgled pa s epovzpnemo na LESEN RAZGLEDNI STOLP, kjer nas čakajo tudi INFORMATIVNE TABLE.

Zelence lahko v popolnem blišču občudujemo tudi v ZIMSKEM ČASU, voda namreč nikoli ne zamrzne, saj se njena konstantna temperatura giblje okrog 6C. Takoj po obilnem sneženju zna biti pot sicer neprehodna, potrebno je tudi malce več previdnosti kadar je pot poledenela. A če se nekako prebijete do konca vas čakajo krasni zimski prizori.

KAKO DO ZELENCEV? Ob glavni cesti proti italijanski meji se med Podkorenom in Ratečami nahaja PAR BREZPLAČNIH PARKIRIŠČ. Ob glavnem asfaltiranem parkirišču je tudi MANJŠE OTROŠKO IGRIŠČE in pa RESTAVRACIJA. Od tu je do izvira le kakšnih 10 minut hoje. Do Zelencev se sicer pride tudi PEŠ in sicer s KOLESARSKO – SPREHAJALNE POTI na drugi strani rezervata. Tu imamo dve možnosti, prva nas preko lesenega mostu pripelje do enega izmed makadamskih parkirišč, s katerega pot nadaljujemo ob glavni cesti do asfaltiranega parkirišča. Druga pa nas do Zelencev pripelje po gozdu.

PLANICA | svetovno znane skakalnice in nordijski center

---

Le kdo ne pozna svetovno znanih SKAKALNIC V PLANICI? Začetki smučarskih skokov segajo prav na pobočja Ponc in danes je Planica ena najpomembnejših lokacij tega športa v svetovnem merilu. Na otroških in mladinskih skakalnicah, Boudkovi velikanki ter letalnici bratov Gorišek se vsako leto odvijajo pomembna TEKMOVANJA, na treninge prihajajo mladi upi z različnih koncev sveta. Če imate srečo lahko v poletni sezoni ujamete tudi kakšen trening, vse skakalnice razen letalnice so namreč prekrite s plastiko in ustrezne za POLETNE SKOKE. NORDIJSKI CENTER lahko torej obiščete vse dni v leti, tu so organizirani različni dogodki in prireditve, v poletni sezoni je na voljo tudi ZIPLINE, sicer pa je tu še MUZEJ, zanimivo OTROŠKO IGRIŠČE, KAVARNA, enkratni notranji SNEŽNI TUNEL ZA TEK NA SMUČEH, VETROVNIK in še kaj.

Vsako leto marca se ob koncu sezone prav v Planici odvijajo TEKME SVETOVNEGA POKALA, ki v dolino privabijo na tisoče navijačev. Ker ravno te tekme slovijo po odličnem vzdušju, nekateri pridejo tudi zaradi zabav in druženja. Leta 2028 bo Planica tudi ponovno gostila FIS SVETOVNO PRVENSTVO V SKOKIH, ki se praviloma organizira na dve leti.

KAKO DO JEZERA PLANICE? Do skakalnic oziroma Nordijskega centra v Planici se lahko sprehodimo peš iz Rateč, ali pa vozilo parkiramo na PLAČLJIVEM PARKIRIŠČU (3,80eur za osebna vozila na dan). Če pridete z avtodomom oziroma kamperjem lahko v Planici tudi prespite na PARKIRIŠČU ZA AVTODOME (18eur za 24 ur, možen je tudi nakup letne karte).

DOLINA TAMAR | krajši pohod iz Planice do doma v Tamarju

---

Pohod do DOMA V TAMARJU je bila naša tradicionalna družinska aktivnost kadarkoli smo Kranjsko Goro obiskali za več kot en dan, ne glede na letni čas. In še danes se rada odpravim v tisti konec, najraje sicer zgodaj zjutraj ali pozno popoldne med tednom, ko je malo manj gneče. S parkirišča v Planici po slabi uri hoje prispemo do koče, ki je odprta prav vse dni v letu. Tu si ponavadi privoščimo štruklje ali pa bolj tapravo kosilo, pa še kaj osvežilnega popijemo. Če se nam da, se v dodatnih 15 minutah povzpnemo še do SLAPU NADIŽA do katerega vodi strma pot. Sicer pa iz Tamarja vodijo poti tudi do višjih vrhov, na VRŠIČ, GRLO in SLEMENOVO ŠPICO na primer. S postankom v koči vam pot tja in nazaj vzame torej približno 3 ure.

Prav tako ne mine zimska sezona, ne da bi si privoščili vsaj en ZIMSKI POHOD V TAMAR, najraje tik po obilnem sneženju, ko je res pravljično. Do Doma v Tamarju sicer vodita DVE POTI, razcep je relativno na začetku pohoda. LEVA POT je malenkost bolj razgledna, DESNA POT vodi bolj po gozdu. DESNA POT je v zimskem času urejena v TEKAŠKO PROGO, vsi pohodniki se pozimi torej sprehajamo po levi poti. Pohod v Tamar je sicer primeren tudi za otroke, pozimi lahko s sabo vzamete tudi SANKE, pot je namreč dovolj široka za spust. Pot je sicer dostikrat poledenela, takrat je najbolje čez pohodne čevlje natakniti še DEREZE ZA ČEVLJE. Pohod v Tamar je še posebno priljubljena aktivnost na prvi dan novega leta, zato 1. in 2. januarja pričakujte precejšnjo gnečo.

KAKO V TAMAR? V dolino Tamar se lahko sprehodimo PEŠ IZ RATEČ, ali pa vozilo parkiramo na PLAČLJIVEM PARKIRIŠČU V PLANICI. Če pridete z avtodomom oziroma kamperjem lahko v Planici tudi prespite na PARKIRIŠČU ZA AVTODOME. Več o pohodu v Tamar pa v posebnem prispevku na linku.

POHOD V TAMAR

SMUČIŠČA | Kranjskogorska smučišča pozimi in poleti

---

Kranjska Gora slovi kot eno najbolj priljubljenih družinskih smučarskih središč pri nas. Tu vas čaka 18 PROG, od Vitranca do Podkorena in Planice, na višinah med 800m in 1200m. V PODKORENU je tudi bolj zahtevna strma FIS PROGA, na kateri so letno prirejene smučarske tekme svetovnega pokala. Vse ostale proge so bolj lahke in ustrezne tudi za začetnike in otroke. Če ste dober smučar, vam verjento ne bodo ravno izziv, ampak vseeno se jim splača dati priložnost za dan ali dva. V Kranjski Gori je na vznožju smučišč pozimi urejena tudi t.i. SNEŽNA PLAŽA, z igrišči, terasami restavracij in barov ter poligoni, ki služijo šolam smučanja. Možna je tudi NOČNA SMUKA na osvetljenih progah v Kranjski Gori.

POBOČJA SMUČIŠČ pa so prav tako zanimiva v POLETNI SEZONI – s SEDEŽNICO VITRANC 1 se lahko povzpnete do BEDANČEVEGA DOMA in si privoščite kosilo s krasnim RAZGLEDOM, lahko se spustite po POLETNEM SANKALIŠČU, za kaj več adrenaina pa pripeljite svojo kolo in se spustite po progi BIKE PARK-a. Z zgornje postaje sedežnice pa se lahko odpravite naprej na enega izmed POHODOV, na primer na VITRANC in CIPRNIK (1745m).

TROMEJA | pohod na tromejo Slovenija – Avstrija – Italija iz Rateč

---

TROMEJA, PEČ, MONTE FORNO (po italijansko) oziroma DREILÄNDERECK ali OFEN (po nemško) se nahaja na 1508 nmv, na točki kjer se stikajo državne meje SLOVENIJE, ITALIJE in AVSTRIJE. Z vrha Tromeje so krasni razgledi na JULIJSKE in ZILJSKE ALPE ter KARAVANKE, vidi pa se tudi dolina PLANICA oziroma TAMAR in pa BELJAK na avstrijski strani. Na vrhu je več SPOMINSKIH OBELEŽIJ ter klopi za počitek z razgledom, ni pa koče, tako da si malico prinesite s sabo. Vsako drugo nedeljo v septembru poteka tradicionalno SREČANJE NA TROMEJI, kjer se zbere na stotine pohodnikov iz vseh treh mejnih držav.

KAKO NA TROMEJO? Parkiramo v RATEČAH in se začnemo vzpenjati po PO GOZDNI MAKADAMSKI CESTI. Po slednji lahko hodimo vse do vrha (možen je tudi vzpon s kolesom, pa tudi z avtomobilom), pot pa si lahko na eni točki skrajšamo s tem ko zavijemo levo NA STRMO GOZDNO POT. Slednja vodi cik cak po trasi stare mejne poseke med Slovenijo in Italijo, do vrha pa pridemo v slabih dveh urah. Dostop v bližino Tromeje je možen tudi z avstrijske strani in sicer s sedežnico SMUČIŠČA ARNOLDSTEIN.

DOLINA KRNICA | pohod iz Jasne oziroma Mihovega doma do Doma v Krnici

---

Poleg Tamarja je pohod v DOLINO KRNICA eden naših najljubših aktivnih izletov, tu je ponavadi tudi malo manj obiskovalcev, je pa pot (če začnemo pri jezeru Jasna) malo daljša kot tista v Tamar. Dolina je dolga približno 6 kilometrov in se začne na levi strani ceste za jezerom Jasna, na poti na VRŠIČ. Pot sprva poteka precej položno, vzdolž gorskega potoka VELIKA PIŠNICA v smeri gore RAZOR, proti koncu pa se razcepi na STRMEJŠO POT SKOZI GOZD in na POLOŽNEJŠO PRODNATO POT. Po slednji je dostop do koče možen tudi z gorskim KOLESOM. Do KOČE V KRNICI prispemo po dobri uri hoje, od tu pa lahko nadaljujemo na nekatere okoliške gore – KRIŽ (2410m), ŠKRLATICA (2740m), ŠPIK (2472m) in PRISOJNIK (2547m).

Pohod v Krnico je možen seveda tudi v ZIMSKEM ČASU, a tudi tu velja previdnost v primeru poledice in pa tik po obilnem sneženju. KOČA V KRNICI ni nujno odprta vse dni v tednu (ponavadi le za vikende), tako da vnaprej preverite odpiralni čas in se ustrezno opremite s prigrizki in napitki.

KAKO V KRNICO? Možnosti za pohod v Krnico sta dve, DALJŠA POT (približno 6km) se začne malce naprej od JEZERA JASNA. Parkirate lahko na PLAČLJIVIH PARKIRIŠČIH pri jezeru ali pa še malenkost naprej, pred mostom na cesti na Vršič. KRAJŠA POT pa poteka čez večji travnik od parkirišča na odcepu z Vršiške ceste malo pred Mihovim domom. Ko prečimo livado se pot pridruži tisti daljši, ki pripelje ob strugi Pišnice od jezera Jasna, približno pri razcepu poti do Doma v Krnici skozi gozd oziroma po položnejši prodnati poti. Več o pohodu v Krnico pa v posebnem prispevku spodaj na linku.

POHOD V KRNICO

SLAP PERIČNIK | peš iz Mojstrane do slapu Peričnik

---

Na poti v DOLINO VRAT se nahaja še en biser Zgornjesavske doline, obisk katerega toplo priporočam v vseh letnih časih. Blizu KOČE PRI PERIČNIKU boste z desne strani zaslišali mogočno žuborenje vode dveh slapov, ZGORNJI SLAP je visok 16m, SPODNJI SLAP pa kar 52m. Z izrazom “slap Peričnik” ponavadi mislimo na spodnji, večji slap. Blizu zgoraj omenjene koče se odcepi STRMEJŠA KRAJŠA POT, ki nas po približno 10 minutah hoje pripelje povsem do slapu. Kadar je veliko vode priporočam kakšno vetrovko, saj boste verjetno mokri, seveda pa ne pozabite tudi na ustrezno pohodno obutev. Možno se je sprehoditi tudi za slapom, a previdno saj pot ni zavarovana.

Slap Peričnik je z ustrezno opremo večinoma DOSTOPEN TUDI V ZIMSKEM ČASU, vseeno pa priporočam, da pred odhodom preverite aktualne vremenske razmere in morebitne zapore. Ob ustrezno nizkih temperaturah SLAP ZAMRZNE in se spremeni v KUP OGROMNIH LEDENIH SVEČ, ki pričarajo edinstven prizor, zato je za mnoge še bolj zanimiv prav v zimskih mesecih.

KAKO DO SLAPA PERIČNIK? V Mojstrani sledimo tablam za DOLINO VRATA in se po Triglavski cesti pripeljemo do KOČE PRI PERIČNIKU, kjer se nahaja PLAČLJIVO PARKIRIŠČE. Ker je tu dostikrat precejšnja gneča, pozimi pa cesta tudi ni vedno splužena, lahko parkiramo tudi v MOJSTRANI. Iz Mojstrane se do koče, pri kateri se začne vzpon do slapu, sprehodimo ali po glavni cesti ali pa po GOZDNI POTI, ki poteka levo od ceste. V dolino Vrat pa iz Mojstrane v sezoni vozi tudi BREZPLAČNI AVTOBUS.

DOLINA VRATA | pohod v dolino Vrat iz Mojstrane

---

Znana LEDENIŠKA DOLINA, ki se razteza od MOJSTRANE vse do vznožja mogočne TRIGLAVSKE SEVERNE STENE je odlično izhodišče za obisk nekaterih gora – KRIŠKI PODI (2050m), STENAR (2501m), ŠKRLATICA (2740m) or BIVAK II (2118m) in pa seveda tudi najvišje slovenske gore, TRIGLAVA. Obisk doline je zanimiv tudi če se ne odpravljate na zahtevnejši vzpon na katero izmed omenjenih gora, namesto tega si privoščite enostavnejši pohod po dolini, in iscer po POTI TRIGLAVSKE BISTRICE. Slednja vas od SLOVENSKEGA PLANINSKEGA MUZEJA v Mojstrani pripelje mimo SLAPA PERIČNIK do ALJAŽEVEGA DOMA V VRATIH, kjer so tudi prenočišča in topla kuhinja, še malce naprej pa prispete do znamenitega SPOMENIKA V OBLIKI OGROMNEGA KLINA – gre za spomenik Padlim partizanom gornikom. Pot Triglavske bistrice je zanimiva tudi zaradi številnih skalnih previsov, spodmolov oziroma GALERIJ.

KAKO V DOLINO VRATA? Lahko se z avtom pripeljemo do PARKIRIŠČA BLIZU ALJAŽEVEGA DOMA, avto lahko pustimo tudi pri KOČI PRI PERIČNIKU, ali pa se iz Mojstrane pripeljemo s sezonskim brezplačnim avtobusom oziroma se odpravimo kar peš.

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ | Mojstrana

---

SLOVENSKI PLANINSKI MUZEJ V MOJSTRANI je res lepo urejen, s STALNO RAZSTAVO v zgornjem nadstropju, lično TRGOVINICO v pritličju in ZAČASNIMI RAZSTAVAMI v kletnih prostorih. Stalna razstava nas popelje od samih začetkov alpinizma in pohodništva do najnovejših dosežkov zadnjih let. Muzej je zanimiv tudi ZA OTROKE, še posebej jih znajo pritegniti interaktivne tablice, BIVAK S SIMULACIJO NEVIHTE in prostor, kjer lahko s kamni gradijo stolpe. Obisk muzeja je odlična izbira na deževen dan, a ga toplo priporočam tudi v lepem vremenu.

PRELAZ VRŠIČ | vožnja iz Kranjske Gore do Bovca s postanki

---

CESTA ČEZ PRELAZ VRŠIČ (1611m) je bila zgrajena za potrebe vojske med 1. svet. vojno, še danes se ji reče tudi RUSKA CESTA – v spomin ruskim ujetnikom, ki so jo zgradili. Pozimi je cesta zaradi snega ponavadi zaprta, poleti pa je zelo priljubljena povezava med Gorenjsko in Trento. Nam je zelo lepo jeseni, ko se obarvajo macesni. Na obeh straneh prelaza vas skupno čaka 50 SERPENTIN, ustaviti pa se je zanimivo pri RUSKI KAPELICI, v ALPSKEM BOTANIČNEM VRTU JULIJANA, pri KUGYJEVEM SPOMENIKU pa še kje.

Prelaz lahko uporabite tudi kot začetno točko za vzpon na katero od okoliških gora, npr. MALA MOJSTROVKA (2332m), VELIKA MOJSTROVKA (2366m), PLANJA (2453m), PRISOJNIK (2547m), RAZOR (2601m), SITNA GLAVA (2087m), SLEMENOVA ŠPICA (1911m), SOVNA GLAVA (1750m), SUHI VRH (2109m) ali pa obiščete katero izmed koč – ERJAVČEVA KOČA (1515m), TIČARJEV DOM (1620m), KOČA NA GOZDU (1226m) ali POŠTARSKI DOM (1725m).

POHOD TONKINA KOČA – VRŠIČ | lažji pohod na Vršič z gorenjske strani

---

Na vrh prelaza Vršič se seveda lahko pripeljete z avtom ali s kolesom, lahko pa do POŠTARSKEGA DOMA oz. TIČARJEVEGA DOMA NA VRŠIČU tudi pripešačite. Začnete lahko že pri MIHOVEM DOMU ali pa pri KOČI NA GOZDU, mi si pot ponavadi malo skrajšamo in štartamo izpred TONKINE KOČE. Od tu je do vrha približno ura hoje, pot ni težka in je primerna tudi za otroke. Pohod je možen tudi v ZIMSKEM ČASU, kadar ni veliko snega, pazite le na poledenelih predelih. Običajno na poti ni pretirane gneče, res lepo pa je jeseni, ko zažarijo tople barve.

KOLESARSKA POT JESENICE – ITALIJA | s kolesom do mejnega prehoda v Ratečah in naprej

---

NAJDALJŠA KOLESARSKA POT NA GORENJSKEM nosi uradno oznako D-2, poteka pa po bivši trasi železniške proge, OD JESENIC DO MAJNEGA PREHODA V RATEČAH. Po skoraj 30 kilometrih na naši strani, lahko kolesarjenje nadaljujete tudi na italijanski stani v smeri Trbiža in Pontebe, možen je tudi ovinek do prekrasnih Belopeških jezer. Najlepši odsek se začne pri Mojstrani, v smeri Rateč, ob poti pa je cel kup luštnih POSTAJALIŠČ, kjer se lahko okrepčate in malo spočijete, nekatera imajo tudi otroška igrala. Mi se najraje ustavimo na naslednjih: NA PASTAJ’ v Gozd Martuljku, KOSOBRIN v Kranjski Gori in KAREN’C v Podkorenu. Večina poti poteka po gozdu in med travniki, le občasno se znajdemo tik ob glavni cesti, seveda pa tudi tu velja – najmanj gneče je med tednom zgodaj zjutraj ali pozno popoldne in pa izven sezone. V Kranjski Gori je na voljo več različnih IZPOSOJEVALNIC KOLES, tudi električnih.

Pot je sicer v prvi vrsti namenjena kolesarjem, sicer pa se po njej lahko odpravite seveda tudi peš. Še posebno ob vikendih in pa v glavni poletni sezoni bodite previdni na kolesarje, vsi na kolesih pa upoštevajte prometne označbe na križiščih, saj nimate vedno prednosti. Ker imamo kolesarsko progo praktično pred našim trenutnim domom, smo na lastne oči videli tudi že par nesreč. Peš (pa tudi s sankami) je še posebno luštno in spokojno v ZIMSKEM ČASU, pot je večinoma urejena, shojena oziroma splužena.

TEK NA SMUČEH | tekaške proge v Kranjski Gori, Ratečah in okolici

---

V zadnjih letih se tudi midva vedno bolj navdušujeva nad TEKOM NA SMUČEH, saj se nama zdi res idealna oblika rekreacije v naravi, pa še dnevne oziroma sezonske karte so veliiiiko bolj ugodne od smučarskih. Tudi Mila je poskusila pri dobrih dveh letih starosti. V zimski sezoni je v občini Kranjska Gora urejenih kar nekaj prog, od takšnih za začetnike, pa do takšnih za bolj izkušene in tiste z več kondicije. Obiščete lahko SMUČARSKO – TEKAŠKI CENETR PLANICA, ki nudi celo notranjo dvorano za tek na smučeh preko celega koledarskega leta. Tečete lahko tudi IZ PLANICE DO DOMA V TAMARJU, tekaška steza je urejena na desni poti do vrha, a pozor, tu je približno 260m višinske razlike. V RATEČAH vas vabi TEKAŠKI CENTER CONFINE, kjer si je možno tudi sposoditi opremo in se udeležiti tečajev, pa še okrepčate se lahko v baru z razgledom. V KRANJSKI GORI so proge urejene na travnikih pri hotelu Kompas, če je dovolj snega pa je tek na smučeh možen tudi v GOZD MARTULJKU, MOJSTRANI in ZGORNJI RADOVNI.

BRUNARICA PRI INGOTU | pohod na planino Jasenje iz Gozd Martuljka

---

Ta idilična lesena brunarica na PLANINI JASENJE, obdana z gorami Špikove skupine,  je ponavadi ODPRTA LE OB VIKENDIH (obvezno preverite vnaprej, za zaključene skupine je odprta po dogovoru), zanimiva pa je ne le za pohodnike temveč tudi za vse KULINARIČNE NAVDUŠENCE. Tu vas namreč pričakajo enolončnice IZ KOTLA NA ODPRTEM OGNJU, domače sladice, čaji in sokovi. Blizu brunarice stoji tudi znana FINŽGARJEVA KAPELICA. Od tu se lahko odpravite tudi naprej do ZGORNJEGA MARTULJŠKEGA SLAPU (60min hoje), BIVAKA POD ŠPIKOM (90min hoje), BIVAKA ZA AKOM (90 min hoje) in še kam.

KAKO DO BRUNARICE PRI INGOTU? Iz Gozd Martuljka vodita 2 POHODNI POTI. Prva vodi mimo SPODNJEGA MARTULJŠKEGA SLAPA, po čudoviti soteski. Ta pot je vsekakor vizualno privlačnejša, le malce je treba paziti na korake, še posebno kadar je veliko vode in so spolzka tla. Druga pot vodi po širši GOZDNI POTI, ki nas do brunarice pripelje po drugi strani vintgarja Martuljških slapov. Po slednji se do brunarice lahko podamo tudi S KOLESOM. Obe poti prehodimo v približno eni uri. Obstaja še tretja pot, in sicer od jezera Jasna v Kranjki Gori, čez TOFOV GRABEN, ta nam vzame dobri dve uri hoje.

MARTULJŠKI SLAPOVI | pohod iz Gozd Martuljka

---

Pod Špikovo oziroma Martuljško skupino gora se skrivata 2 ČUDOVITA SLAPOVA, poznana pod skupnim imenom MARTULJŠKI SLAPOVI. Pravzaprav ne vem, zakaj se semle ne odpravimo bolj pogosto, ker je res res lepo, še posebno v spomladanskem času, ko je veliko vode. Do SPODNJEGA SLAPA, ki pada čez 50m visoko steno vodi lažja pot po očarljivi ozki MARTULJKOVI SOTESKI. Do razgledne točke na mostu pri slapu skupaj hodimo dobre pol ure. Za pohod se uradno sicer priporoča čelada, predvsem pa dobra obutev saj je pot včasih mokra in na določenih odsekih drsi. Od tu se lahko odpravimo naprej še do ZGORNJEGA SLAPA, ki pada preko 110 m visoke stene, pod v neposredno bližino slapa je sicer malce bolj zahtevna in ni za vsakega. Na poti med obema slapoma se lahko ustavimo še na PLANINI JASENJE in si privoščimo kakšno dobroto v BRUNARICI PRI INGOTU (slednja je odprta le ob vikendih v sezoni).

KAKO DO MARTULJŠKIH SLAPOV? Parkiramo lahko v GOZD MARTULJKU, pri hotelu Triangel ali pa kje drugje v bližini mostu čez Savo Dolinko. Nato se najprej sprehodimo po kolesarski poti v smeri proti Kranjski Gori, s katere se kmalu odcepimo na makadamsko cesto in pridemo v območje TNP. Malo kasneje sledi še en odcep, tu se držimo levo in se spustimo v Martuljško sotesko. Vse je dobro označeno, zato bodite pozorni na smerokaze.

KRPLJANJE | (nočni) pohodi s krpljami v Kranjski Gori in okolici

---

Še ena zimska aktivnost, nad katero sva zadnja leta naravnost navdušena. Pohodi po zasneženi pokrajini tik za tem ko zapade večja količina snega so res nekaj posebnega. Vse je namreč tako zelo mirno in tiho, to je res rekreacija za dušo. Vse kar rabite so KRPLJE, posebna ploščata ovalna obutev za hojo po globokem snegu, ki si jih nataknemo kar čez naše zimske pohodne čevlje. Če nimate svojih, si jih lahko pri nekaterih ponudnikih izposoje športne opreme tudi sposodite. Posebnih pohodnih poti za krpljanje ni in ravno v temu je čer tovrstnih pohodov, vsak lahko po svoje odkriva čare narave. Mi se najraje odpravimo čez “naš domač hrib” do jezera Jasna. Lahko pa se pridružite enemu izmed ORGANIZIRANIH POHODOV, ki vas na krpljanje odpeljejo tudi ko pade tema.

SANKANJE | zabavna (družinska) aktivnost na pobočjih smučišč in še kje

---

V zimski sezoni imamo sanke vedno v prtljažniku, saj je možnosti za bolj ali manj adrenalinski spust s sanmi v Kranjski Gori in okolici kar nekaj. Največkrat se spuščamo po trenutno neobratujočem SMUČIŠČU V GOZD MARTULJKU, na delu smučišča v KRANJSKI GORI, na smučišču Brsnina kadar ne obratuje, na poti nazaj iz doline TAMAR ali KRNICE, ali pa s sankami vlečemo otroke kar po SPREHAJALNO – KOLESARSKI POTI, kadar je le-ta dovolj zasnežena. Sicer se lahko udeležite tudi ORGANIZIRANEGA SANKAŠKEGA IZLETA pri katerem vas na vrh 2.500m dolge proge v Gozd Martuljku pripeljejo z motornimi sanmi oziroma terenci Spust je možen tudi v nočnem času, proga je namreč osvetljena.

JEZERO LEDINE | presihajoče jezero med Ratečami in Planico

---

Ob vstopu v DOLINO PLANICA se blizu Rateč nahaja zanimivo PRESIHAJOČE JEZERO LEDINE, ki poleti presahne in se spremeni v cvetoč travnik, spomladi in jeseni pa se po obilnejših padavinah napolni z vodo. V bližini poteka KOLESARSKO – SPREHAJALNA POT, ob glavni cesti pa je urejeno tudi parkirišče s sanitarijami.

Jezero je svoje ime dobilo, prav ste ugotovili, po ledu, katerega so v starih časih tu kopali in prodajali v druge kraje. Pozimi jezero pogosto zamrzne, debelina ledu pa je ponavadi idealna za DRSANJE.

RAZGLEDNA TOČKA V PODKORENU | info točka na poti čez Korensko sedlo v Avstrijo

---

Če se iz Podkorena zapeljete po glavni cesti čez KORENSKO SEDLO v smeri mejnega prehoda z Avstrijo vas že po nekaj ovinkih na levi strani cestišča čaka lepa RAZGLEDNA TOČKA z INFORMATIVNIMI TABLAMI in prostori za piknik.

SOTESKA MLAČCA | Ledeno kraljestvo in ledno plezanje v Mojstrani

---

V MOJSTRANI se na travniku pred SOTESKO MLAČCA vsako leto znova ob ugodnih vremenskih okoliščinah odpre t.i. LEDENO KRALJESTVO, čudežna ledena vasica s pravljično potjo ledenih dreves, mostov, vodometov, živali in še česa. Ker ga vsako leto zgradijo na novo, tudi vsako leto izgleda malce drugače. Ponavadi so izdelane JASLICE, čakajo vas tudi posebne FOTO TOČKE z različnimi motivi. Še posebno zanimivo je v večernih urah, ko zažarijo lučke in bakle. Parkirišče je brezplačno, sicer pa se plača vstopnina, vsekakor pa pred obiskom obvezno preverite odpiralni čas na internetni strani.

Približno 200m dolga in 45m široka soteska pa je znana tudi po po LEDNEM PLEZANJU na TREH SLAPOVIH, širokih od 15 do 30m in visokih 30 do 40m. Če ste že izkušeni lahko plezate sami, tu namreč kondicijo nabirajo tudi profesionalci, organizirane pa so tudi pomembne tekme, vsi začetniki pa se lahko udeležite tečaja z vodnikom oziroma inštruktorjem. Če niste ne eno ne drugo, pa lahko ostanete med občinstvom in vse skupaj le opazujete z varne razdalje.

---

Kaj pravite, smo našli lep konec Slovenije za naš dom? Nam se zdi, da bi težko boljše izbrali! Poleg vseh omenjenih lokacij in aktivnosti se v okolici skriva še nekaj lepih točk, tale prispevek zato sproti posodobljam in dodam kaj novega.