Še čisto malo, pa bo december. Je še kdo navdušen, da prihaja zima? Čeprav sem velik ljubitelj morja, sonca in dolgih vročih poletnih dni, pa priznam, da vsako jesen nestrpno pričakujem zimske radosti in stiskam pesti za obilne pošiljke snega. Smučam že od malih nog, prav tako mrzlo vreme nikoli ni bilo izgovor za poležavanje doma čez vikende. In ker je čisto možno, da bomo letošnjo zimsko sezono preživljali bolj doma kot izven Evrope, morda celo bolj znotraj državnih meja kot kje drugje, sem z navdušenjem pripravila tale obširen prispevek o zimskih aktivnostih, dogodivščinah, prireditvah in izletih v Sloveniji. Morda pa kdo dobi še kakšno idejo za izlet in aktiven dopust. Več o tem kaj in kje torej lahko počnemo pri nas v zimski sezoni pa v nadaljevanju.

SMUČANJE | najboljša slovenska smučišča

Začenjam z alpskim smučanjem, ki je vsekakor najbolj priljubljena in razširjena oblika zimske rekreacije pri nas in nekako res nacionalen šport. V Sloveniji je, glede na relativno majhno površino države, prav lepo število urejenih smučišč. Resda so v povprečju malenkost manjša, kot tista pri naših severnih in zahodnih sosedih, pa vseeno, se da v Sloveniji super smučati. Od naših smučišč najbolje poznam Kranjsko Goro, kjer sem tudi prvič stala na smučkah, pa seveda tudi Krvavec, ker je najbližji Ljubljani. Spodaj naštejem še ostale.

Med najbolj znane turistične zimske resorte z različno pripadajočo infrastrukturo pri nas štejemo poleg KRANJSKE GORE še (MARIBORSKO) POHORJE Z ROGLO, ostala top smučišča s čudovitimi razgledi so seveda še KRVAVEC, KANIN in VOGEL, pa tudi GOLTE in CERKNO sta med bolj obiskanimi in priljubljenimi. Med manjša smučišča lahko naštejem STARI VRH, SORIŠKO PLANINO, VELIKO PLANINO, CELJSKO KOČO in KOPE. Potem je tu še cel kup bolj lokalnih, še manjših smučišč, kot so na primer Vidrga, Marela, Javornik, Straža, Črna na Koroškem in še cela vrsta ostalih. Letos bo menda po dolgih letih propadanja ponovno oživela smučišče ZATRNIK. Namig: če želite to sezono preizkusiti več različnih smučišč, lahko kupite tudi SKI PASS SLOVENIA, ki pokriva skoraj vsa slovenska smučišča.

NOČNO SMUČANJE | večerna smuka

Na več slovenskih smučiščih je že lepo vrsto let možna tudi NOČNA SMUKA, ki je res nekaj posebnega in zna biti prav zabavno poskusiti. Ponavadi se pod nočno smučanje štejejo večerne ure, po koncu popoldanske smuke je ponavadi premor in se uredijo piste, potem pa se okoli 22:00 smučišča ponavadi zaprejo. Priporočam, da se še posebno toplo oblečete, ker bo vsekakor bolj hladno kot čez dan, morda prinesite še termovko čaja za vsak slučaj.

TURNO SMUČANJE | smuka po neurejenih snežnih terenih

Ko je končno dovolj snega, lepo sončno vreme pa še vikend, so slovenska smučišča seveda hitro precej polna. Sama najraje smučam čez teden, čez vikende pa ponavadi zame pride v poštev le dopoldanska, potem pa imam tudi hitro dosti gneče. Za vse, ki imate radi mir, prekrasno pokrajino, neokrnjeno naravo in ste dovolj fit lahko poskusite TURNO SMUČANJE PO NEUREJENIH SNEŽNIH TERENIH.

Ja, je potrebno malo več kondicije, pa tudi malo več opreme (na primer dereze, cepin, plazovno žolno, lopato). In ja, seveda morate vnaprej preveriti aktualne vremenske razmere, debelino snežne odeje in izbrati le poti, ki jih fizično zmoremo. O tem, kam in kdaj se podate ne pozabite tudi obvestiti koga od domačih, še boljše pa bo če imate na poti družbo. Od daljših poti je najbolj znana 3-dnevna TRIGLAVSKA MAGISTRALA (od Vogla do Komne mimo Triglavskih jezer in Kredarice v dolino Krma), OD DNEVNIH TUR pa preverite Komen, Kotlovo sedlo pod Jalovcem, Debelo peč, Viševnik, Veliki Draški vrh, Malo in Veliko Mojstrovko, Raduho, Begoš in Ratitovec.

DRSANJE | umetna in naravna drsališča v Sloveniji

Še ena super rekreacija v zimskih dneh. V zimksih mesecih najdemo po Sloveniji cel kup UMETNIH DRSALIŠČ NA PROSTEM, kjer si drsalke lahko tudi sposodimo, drsamo pa lahko seveda tudi na NARAVNIH DRSALIŠČIH, če imamo svojo opremo. V tem primeru vsekakor vnapej preverite pogoje (debelino ledu, ki lahko niha med predeli večjih jezer). Med najbolj znana naravna drsališča štejemo BLEJSKO in BOHINJSKO JEZERO, JEZERO JASNA, PLANŠARSKO JEZERO, RAKITNA, CERKNIŠKO JEZERO, KOSEŠKI BAJER, PODPEŠKO JEZERO, BLOŠKO JEZERO, BAJER V ŠOBECU, BRASLOVČE in številni manjši ribniki ter bajerji.

TEK NA SMUČEH | najlepše tekaške proge in poligoni

Poleg alpskega smučanja, je pri nas precej razširjen in popularen tudi tek na smučeh in tekaških prog na različnih koncih Slovenije res ne manjka – prav gotovo imate kakšno v vaši bližini, tule pa omenjam tiste najbolj znane in priljubljene destinacije.

Sama najbolj poznam teren v in okoli KRANJSKE GORE (v KG je možen tudi nočni tek na osvetljeni progi), v MOJSTRANI, ZGORNJI RADOVNI in GOZD MARTULJKU, RATEČAH, DOLINI TAMAR in pa v lepo urejenem NORDIJSKEM CENTRU PLANICA, kjer so možni tudi treningi na pokritem tekaškem poligonu. Verjetno pa pojem teka na smučeh najprej povežemo prav s POKLJUKO, kjer je poleg preko 30km tekaških prog na RUDNEM POLJU urejen tudi ŠPORTNI CENTER S PRIZORIŠČEM BIATLONSKIH TEKEM ZA SVETOVNI POKAL. Tudi BOHINJ z okolico (VOGEL in SORIŠKA PLANINA) je super lokacija za tek na smučeh. Če pogledamo malo vzhodneje, najprej pomislim na ROGLO, kjer lahko tek na smučeh idealno kombinirate tudi s klasičnim alpskim smučanjem – podobno kot v Kranjski Gori, torej vsesplošno odlična destinacija za več vrst zimskih športov. Proge najdemo tudi na MARIBORSKEM POHORJU, KOPAH, CERKNEM pa tudi na BLOŠKI PLANOTI, na JEZERSKEM in prekrasni LOGARSKI DOLINI. Nekatere so bolj ustrezne za začetnike, spet za druge bo potrebno več tehnike in kondicije.

SANKANJE | zabava za celo družino

S sankami na pohod in spust nazaj v dolino, družinski sprehodi s sankami po bližnjem polju, sanjkanje na delih smučišč, nočno sankanje ali pa adrenalinski sankaški spust po zaprti cesti – vse te oblike sankanja so vedno bolj priljubljene tudi pri nas. Sploh sankanje v večernih terminih zadnja leta pridobiva na popularnosti. Spodaj pa na kratko o NAJBOLJŠIH SANKAŠKIH LOKACIJAH PRI NAS.

KRANJSKA GORA Z OKOLICO (4km dolga gozdna cesta na Tromeji, sankanje v Tamarju, 2,5km dolg spust v Gozd Martuljku, spust po cesti na Vršič), BOHINJ (krasen 6km dolg nočni spust na Vogarju), VOGEL (proga za sankanje v otroškem parku), MANGART (prekrasen spust po naši najvišji visokogorski cesti), POKLJUKA (lažje sankaške poti), VELIKA PLANINA (2,4km dolgo nočno sankališče ob sedežnici Šimnovec), JEZERSKO (lažji sankaški spust z Malega vrha), KRVAVEC (nočno sankanje ob sedežnici Tiha dolina), STARI VRH (2,3km dolga nočna proga na smučišču), PRELAZ LJUBELJ (2,5km dolga dnevna in nočna proga), POHORJE IN ROGLA (nočno sankanje na in ob mavričnim traku, spust s pležuhi, sankaška proga na Bellevueju in Arehu), OSTALA SMUČIŠČA (sankanje je možno na in ob progah na smučiščih Golte, Kanin, Celjska koča, Cerkno in ostalih). Pred odhodom na sankanje obvezno preverite vremenske pogoje, odpiralne čase in ostalo na spletnih straneh omenjenih lokacij. Sankanje je ponekod možno le s predhodno rezervacijo in v sklopu organiziranih skupin.

OSTALI ADRENALINSKI SPUSTI | airbording, snow bike, snežni rafting in še kaj

Za vse tiste, ki jim smučanje, bordanje ali pa na primer klasično sankanje niso dovolj adrenalinski, je na voljo še nekaj drugih možnosti spusta po zasneženih strminah. Slednje sicer niso možne na prav vseh slovenskih smučiščih, zato se o ponudbi vnaprej pozanimajte, v splošnem pa lahko poskusite naslednje: AIRBORDING (adrenalinski spust z napihljivo blazino, kjer ležimo na trebuhu z glavo naprej), SNOW BIKE (spust s posebnimi snežnimi kolesi), zimski spust na ADRENALINSKEM SANKALIŠČU ZLODEJEVO na Rogli in SNEŽNI RAFTING (dnevni in nočni spusti z manjšimi gumijastimi rafti za par oseb).

NAJLEPŠI LAHKI ZIMSKI POHODI | enostavni (družinski)  pohodi

Za tiste, ki imamo radi pohode v naravi seveda tudi zimske razmere niso ovira. Prej nasprotno, saj je marsikje celo najlepše prav pozimi. Priznam, v „zaresne“ hribe grem raje poleti ker se mi zdi varneje, pozimi pa se držim bolj lahkih poti. Med najljubše štejem TAMAR, KRNICO, TROMEJO, CIPRNIK, VITRANC, DOLINA VRATA, SLEMENOVO ŠPICO, pohodne poti na VRŠIČ ker sem pač večkrat v Kranjski Gori, pa tudi VELIKA PLANINA, PLANINA ZAJAMNIKI in POKLJUKA, ROGLA S POHORJEM, GOLTE, KRIŠKA GORA, ROBANOV KOT in LOGARSKA DOLINA, OKREŠELJ, SLAVNIK, NANOS, BLEGOŠ, RATITOVEC, BOČ, MRZLICA, KUM, pa še kaj bi se našlo.

NAJLEPŠI ZAHTEVNEJŠI ZIMSKI POHODI | daljüe zimske pohodne ture

Seveda pa se lahko, če smo dobro opremljeni in dovolj izkušeni, odpravimo tudi na kakšno bolj zahtevno, daljšo zimsko pohodno turo. Tukaj sicer vsaka previdnost res ni odveč, preverite vremenske razmere, možnost plazov in odprtost koč, obvestite koga od domačih kam se odpravljate, ne pozabite na dereze, palice in ostalo opremo, na pot pa pojdite, le še jo že poznate – pozimi namreč markacije dostikrat niso vidne. Torej, kam na bolj zahtevne poti? Na primer na VIŠEVNIK, VELIKI DRAŠKI VRH, STENAR, TOŠČ, MALO MOJSTROVKO, STORŽIČ, pa sigurno še kam.

KRPLJANJE | pohodi po debeli snežni odeji

Nekaj let nazaj sem končno tudi sama poskusila krpljanje oziroma hojo po debeli, na novo zapadli snežni odeji. Vse kar rabite so krplje in topla oblačila, pa seveda ustrezen teren, prav pa pridejo tudi palice. Krplje so posebna obutev, ki se namesti čez pohodne čevlje, z večjo površino, ki poskrbi zato, da se noge ne pogrezajo globoko v sneg. Tako lahko lažje prečimo zasneženo pokrajino, sploh v preteklosti so v severnih državah edino tako prehajali med vasmi na podeželju. Krpljanje je tudi super zadeva za družinske pohode, tudi Lu ima svoje otroške krplje.

Lahko se udeležite tudi vodenega izleta oziroma pohoda, tudi v nočnih urah, kjer spoznate različne tehnike hoje, prav gotovo pa tudi kakšno pot, ki bi jo na lastno pest težje odkrili. Poligonov za krpljanje je v Sloveniji res ogromno, pravzaprav se lahko na ta način sprehajate kjerkoli najdete sveže zapadel sneg. Sama sem največkrat na poti v okolici KRANJSKE GORE, Srednjega vrha in proti Jasni iz Loga, sicer pa je prekrasno tudi na POKLJUKI, ROGLI in POHORJU, VELIKI PLANINI, LOGARSKI DOLINI, TRENTI, na KOPAH, KRVAVCU ali pa ob robu katerega koli drugega smučišča.

ORGANIZIRANI ŠPORTNI DOGODKI | mednarodne športne tekme v Sloveniji

V Sloveniji je vsako leto organizirano tudi lepo število državnih in mednarodnih zimksih športnih dogodkov. Sledenjih se lahko seveda udeležimo kot obiskovalci in navijači, ponavadi je vzdušje nekaj prav posebnega. Med najbolj znanimi mednarodnimi tekmovanji lahko omenim TEKME IN POKAL V SMUŠARSKIH SKOKIH V PLANICI, v ženskem alpskem smučanju vsi poznamo tradicionalno tekmo svetovnega pokala ZLATO LISICO, v moškem POKAL VITRANC v Podkorenu, na POKLJUKI si lahko vsako leto ogledate zanimive tekme SVETOVNEGA POKALA V BIATLONU, na ROGLI pa tekme svetovnega pokala v DESKANJU NA SNEGU.

ZIMSKI OBISK JEZER | sprehodi ob najlepših jezerim pozimi

Za LJUBITELJE LAŽJIH ZIMSKIH SPREHODOV, ki radi uživajo v čudovitih razgledih, brez potrebne odlične kondicijske pripravljenosti priporočam izlet do katerega izmed bolj znanih slonvenskih jezer. Nekatera pozimi zamrznejo in na njih lahko tudi drsamo, sicer pa so ob večih jezerih urejene SPREHAJALNE POTI.

BLEJSKO JEZERO je v zimskem času še posebno čarobno, pa tudi malenkost manj turistov bo, za najlepši razgled na jezero z vrha se lahko povzpnete na primer še na Malo Osojnico. Tudi BOHINJSKO JEZERO je krasno pozimi, obisk lahko kombinirate s smučanjem na Voglu na primer. JEZERO JASNA pri Kranjski Gori je zadnja leta priljubljena točka v katerem koli letnem času, tudi pozimi je prav prijetno in sončno. Ne pozabite še na ZELENCE, sploh kadar je veliko snega – voda tu sicer ne zamrzne in smaragdno zelena barva jezerca je prekrasna v kontrastu z belo snežno odejo. Tudi LOVRENŠKA JEZERA so pozimi paša za oči, prav tako je lepo ob PLANŠARSKEM JEZERU na Jezerskem, na CERKNIŠKEM JEZERU pa še cel kup ostalih manjših jezer.

PLEZANJE PO LEDENIH SLAPOVIH | ledno plezanje po naravnih in zaledenelih slapovih

Plezanje po zaledenelih slapovoh ali LEDNO PLEZANJE mora biti prav gotovo ena nora izkušnja, ki je sama sicer še nisem imela prilike poskusiti. Čisto po pravici, si verjento tudi (še) ne bi upala. Za to zimsko aktivnost potrebujemo sicer malce več opreme – vrvi, pleazalni pas, vponke, trakove, varovala, čelado, dereze, cepine, posebne kline in še kaj. Obstaja tudi več težavnih stopenj, glede na karakteristike slapov in trenutnih vremenskih razmer. Poleg NARAVNIH ZALEDENELIH SLAPOV (na primer Sinji slap na Jezerskem, številni slapovi v dolini Tamar, slap Palenk v Logarski dolini, slapovi v Krnici, Pekel pri Borovnici in drugje), so v zimski sezoni pri urejeni tudi številni UMETNI LEDENI SLAPOVI (na primer v Mojstrani, Solčavi in še kje). Ledno plezanje vsekakor zahteva dobro pripravljenost in je ena izmed bolj nevarnih oblik alpinizma, zato ne bodite prepogumni – morda najprej izberite kakšen tečaj ali se udeležizte vodenega plezanja.

NAJLEPŠI ZALEDENELI SLAPOVI | pravljični prizori slapov pozimi

Zima v Sloveniji pa za vse nas, ki zaledenele slapove raje občudujemo z varne razdalje, tudi ponuja veliko. Moj absolutni zmagovalec je SLAP PERIČNIK v dolini Vrat, sicer pa še SLAP RINKA v Logarski dolini, SLAP ORGLICE, SLAP BOKA, SLAP V SOTESKI PEKEL, slapovi omenjeni zgoraj, pa še kakšen bi se našel. Pri obisku vseh naštetih seveda previdnost ni odveč, prav tako pomislite na ustrezno pohodno opremo.

ZIMSKI POLET Z BALONOM | zasnežene Alpe in druge pokrajine s ptičje perspektive

Z balonom sem poletela pred leti, in sicer nad Ljubljanskim barjem, na vroč avgustovski dan in bilo je naravnost čudovito. Bi šla z veseljem še kdaj – in to pozimi! Za najlepši zimski polet z balonom bi sama vsekakor izbrala polet nad in med JULIJSKIMI ALPAMI, v ugodnih razmerah lahko poletite celo nad vrhom TRIGLAVA, sicer pa so poleti možni tudi nad zasneženim barjem in okolico LJUBLJANE, v PREKMURJU in PRLEKIJI, pa še na mnogih koncih Slovenije.

OBISK SKAKALNIC V PLANICI | nordijski center Planica

TRADICIONALNO PRIZORIŠČE TEKEM SVETOVNEGA POKALA V SMUČARSKIH SKOKIH je med nami dobro poznano, že se dogodka nikoli niste javno udeležili, ste ga pa prav gotovo kdaj spremljali preko malih ekranov. Skakalnice v Planici so, sploh odkar so res lepo prenovljene in je urejen SODOBEN NORDIJSKI CENTER, paša za oči tako poleti kot seveda tudi pozimi. Z malo sreče ujamete tudi kakšen trening in si skoke kar tako pobliže ogleate.

Pri skakalnicah je dandanes urejeno res veliko parkirišče, Planica je sicer tudi dobro izhodišče za lažji POHOD V TAMAR (in naprej na nekatere ostale vrhove), CIPRNIK in VITRANC, do Planice pa se mimo NARAVNEGA REZERVATA ZELENCI pride tudi PEŠ ali pa S KOLESOM IZ KRANJSKE GORE po urejeni kolesarski stezi. Pri odcepu za dolino Planica in Tamar blizu Rateč se nahaja presihajoče JEZERO LEDINE, na katerem se pozimi, če je dovolj zamrznjeno, lahko tudi drsa.

ZIMSKO JADRALNO PADALSTVO | skoki s padalom pozimi

Tudi skoki z jadralnim padalom so možni v zimskem času, tole se mi zdi sploh super darilo za vse adrenalinske navdušence – možni so seveda tudi tandemski skoki. Od lokacij je verjetno najbolj znan polet nad BOHINJSKIM JEZEROM z Vogla, skočite pa lahko na primer tudi s KRVAVCA, s KANINA in celo MANGARSTEKGA SEDLA.

VELIKA PLANINA | vikend oddih ali pa dnevni izlet med idilične pastirske koče

Ko me kakšen od mojih tujih prijateljev vpraša, kje v Sloveniji je še malenkost manj turistično, dovolj avtentično, obdano z naravno in krasnimi pogledi, pa da je po možnosti še malo romantično za presenetit boljšo polovico, je moj odgovor vedno isti – VELIKA PLANINA. Našo NAJVIŠJO VISOKOGORSKO PAŠNO PLANINO rada obiščem tako poleti, (ja tudi peš sem šla gor parkrat), kot tudi pozimi. V snegu je naravnost čarobno, še posebno če noč, dve ali pa kar tri prespite v eni izmed TRADICIONALNIH KOČ. Jutranji razgledi, kupi snega, udobno gnezdo s kaminom in po možnosti še savno zunanjo vročo kad oziroma leseni čeber so na Veliki planini nekaj prav posebnega.

Na Veliko planino se najlažje pride ali z avtomobilom (na voljo je par uradnih parkirišč, potem pa bo treba še malo peš), ali pa z nihalko ter sedežnico. Na Veliki planini lahko sicer tudi SMUČATE (najvišja postaja sedežnice je na GRADIŠČU), v gostišču ZELENI ROB si lahko privoščite tradicionalno kosilce (rebrca, štruklji, klobase, jedi na žlico, žganci, zelje in še kaj) in uživate v čudovotoh razgledih in tišini. Poleti so na planini tudi PASTIRJI, pri katerih lahko kupite tradicionalne izdelke kot so na primer sir, kislo mleko in ostalo. Če torej iščete lokacijo za en prav POSEBEN ZIMSKI ODDIH priporočam NAJEM KOČE NA VELIKI PLANINI.

OSTALI ZIMSKI DOGODKI | športne in ostale prireditve in festivali

Poleg že zgoraj omenjenih državnih in mednarodnih športnih tekmovanj je po Slovneiji v zimski sezoni še cel kup raznoraznih prireditev, ki se jih lahko aktivno udeležimo prav vsi. Januarja tako na primer praznujemo SVETOVNI DAN SNEGA, v sklopu katerega potekajo v večih zimskih centrih festivali in dogodki za otroke. Na ROGLI vsako leto poteka FESTIVAL SMUČARSKEGA TEKA, februarja ne pozabimo na PUSTNI TOREK in MAŠKERADE (udeležimo se lahko prav posebnega dogodka in sicer KURENTOVANJA), v PODKORENU se konec novembra odvija ognjeni spektakel po imenu PRIHOD PARKELJNOV TREH DEŽEL, konec decembra si v BLEJSKI DOBRAVI lahko ogledate TRADICIONALNO ŽEGNANJE KONJ, 8. marca si gospe in gospodične lahko na Rogli privoščimo športno – sprostitveno razvajanje v sklopu dneva SELFNESS DAN, v večih mestih so pozimi na ogled LEDENE SKULPTURE, decembra na več lokacijah tudi ŽIVE JASLICE – najbolj znanimive so morda prav ledene žive jaslice v Mojstrani. Poleg omenjenih je še cela vrsta kulturno – glasbenih prireditev na prostem, predvsem decembra in v času praznikov.

VESELI DECEMBER | božično-novoletne tržnice in sejmi

Čisto za konec pa še ena zimska dogodivščina za tiste malo manj športno aktvine – ADVENTNE TRŽNICE IN BOŽIČNI SEJMI. Jaz se jih vsako leto razveselim, pa čeprav odkrito priznam, da se slovenske različice žal ne morejo ravno kosati z nemškimi in avstrijskimi, pa vseeno. December je za marsikoga najbolj magičen mesec v letu in po pozitivno vzdušje, druženje s prijatelji, kozarec kuhanega vina ter kaj dobrega za pod zob se je prav lepo odpraviti v središča mest ko pade mrak in se prižgejo luči.

Najbolj poznam seveda dogajanje v LJUBLJANI, ki je decembra res pestro, pa tudi upam si trditi, da je prav v prestolnici največ stojnic in ostale ponudbe. Zelo rada pa se sprehodim na primer tudi do glavnega trga v KRANJSKI GORI, kjer se zadnja leta malce več dogaja – stojnice so urejene v prikupnih lesenih hiškah v alpskem stilu, ki so razporejene okrog večjega odprtega ognja in manjšega koncertnega odra. Sploh čez teden, ko je manj obiskovalcev je prav prijetno tudi za tiste, ki sicer ne marate gneče na tovrstnih sejmih. Pa tudi tisti pred hotelom Kempinski Palace v PORTOROŽU je prav poseben, prepričana sem da jih je še ogromno, ki jih še nisem obiskala, jih pa vsekakor nameravam, čim se končno preselimo nazaj na jug.

---

Takole, nekaj idej se je pa le nabralo, kajne? Jaz vedno pravim, da je Slovneija sicer majhna, ampak ponuja res ogromno možnosti za aktivno (in pasivno) preživljanje prostega časa. Seveda tudi zimski letni čas ni izjema, pravzaprav imam zimo doma v Sloveniji še posebno rada. Zato vsako leto že novembra močno navijam za kupe snega in držim pesti, da nas čaka ena prava zimska pravljica, kot v “dobrih starih časih” – seveda si to želim tudi letos, morda po temle kaotičnem 2020 še toliko bolj.