Medtem ko mi res že nestrpno čakamo novega člana družine, izkoristim odvečen čas za spomin na eno prav posebno obdobje zadnjega desetletja, namreč obdobje ko sva z Lujem ostala sama in sem se kar naenkrat morala znajti v novi vlogi samske mame. Čeprav sem zdaj v popolnoma drugačni situaciji, z veseljem pogledam nazaj in se mi zdi tudi prav, da bi se o življenju samskih staršev, tako mam kot očetov, na splošno malo več pisalo v medijih. Ker ni nujno vse tako hudo, kot se morda sliši na prvo žogo in ker vsem, ki se tudi sami nepričakovano znajdejo v takšni situciji, prav pride malo vzpodbude. V tem prispeku se bomo, v sklopu tematike bloga, seveda v prvi vrsti posvetili tematiki potovanj z otroki kot samski starš. So slednja sploh možna? Seveda so! Za začetek na hitro opišem svojo zgodbo in poti z Lujem, potem pa predstavim 10 nasvetov in idej za brezskrbna potovanja kot samski starš. Tudi o destinacijah in načinu potovanj bo govora, pa še o čem. K branju vabljeni vsi, ki ste tudi sami v podobni situaciji, tisti, ki morda poznate koga ki je, pa tudi vsi tisti ki ste enostavno radovedni.

Z Lujem sva tako med njegovim PETIM IN OSMIM LETOM STAROSTI kar precej doživela takole v dvoje, poleg tega pa sva itak že od rojstva večkrat kam pobegnila sama, predvsem na račun dejstva, da živimo v tujini. V štartu je šlo predvsem za krajše polete po EVROPI in preko 1000km dolge vožnje med NEMČIJO in SLOVENIJO, ki sva jih brez problema zmogla kar sama. Ker sva bila torej že od začetka navajena veliko stvari početi takole sama, mi je bilo morda kasneje malce lažje. Že od začetka smo tudi veliko potovali kot tričlanska družina, tako da je bil Lu potovanj v splošnem navajen in tudi to je vsekakor pomagalo.

Ko je imel 5 let sva jo tako le z enim nahrbtnikom za pet dni mahnila v HONG KONG in MACAU ter nadaljevala na FILIPINE, kjer sva v dveh tednih obiskala 4 otoke. To je bilo najino prvo resno daljše potovanje in izkazalo se je za super dogodivščino. Sicer lahko v grobem rečem, da sem ločitev, po začetnem šoku, prestala prav dobro in v bistvu zadihala kot že dolgo ne. Kot prerojena sem kmalu začela še bolj uživati v raznoraznih aktivnostih, privoščila sem si še več izletov, še več potovanj, več obiskov družine. Za dušo. In ker sem si lahko privoščila. Seveda to štejem kot poseben privilegij saj mi je takratna situacija to tudi finančno omogočala in vem, da na žalost nimajo vsi enakega izhodišča.

Daleč od tega da bi bila bajno bogata, imela sem pač dobro službo in postavljene prioritete, znala sem varčevati pri drugih stvareh, ki mi osebno niso pomembne in pa je šlo skozi. Tako sem si brez večjih težav v službi izborila 3 mesece neplačanega dopusta. V Nemčiji se to namreč da. Poleg tega sem imela razumevajočega šefa, ki je sočustvoval z mojo situacijo. In tako sva spet napolnila moj stari 42L nahrbtnik in jo pri Lujevih 6 letih mahnila na drug konec sveta. Kolikor daleč se je dalo. Najprej v SINGAPUR na obisk k bratrancu. Potem na RAROTONGO, največjega izmed COOKOVIH OTOKOV na obisk k eni mojih najboljših prijateljic. Potem naprej na FIJI, kjer sva obiskala vsaj 4 otoke, za konec pa so naju čakali še skrivnostni otočki države VANUATU, ki so naju res vrgli na rit. No, čisto za konec sva par dni preživela še na NOVI ZELANDIJI, katero smo sicer obiskali že dve leti pred tem. Domov sva se vrnila polna energije in z novimi plani. Skupaj sva se tako kasneje potepala še na MAJORKI, v FRANCIJI, na HRVAŠKEM ter po številnih koncih NEMČIJE v sklopu vikend izletov, med drugim tudi s šotorom. Slednjega sem kupila takoj po ločitvi in izkazal se je za super odločitev, saj pred tem z Lujem nikoli nismo kampirali. Med vso tole uživancijo pa se je zgodilo nekaj čudovitega. Spet, povsem nepričakovano. In tako so se moja leta kot samska mama končala. Ampak še vedno greva rada kam takole v dvoje. Kr sama, jaz in Lu.

1. SAMI, S PRIJATELJI ALI Z AGENCIJO?

---

„Sej bi šla, pa si ne upam.“ Kolikokrat slišim ta stavek! Če si torej ne upate na poti sami z otrokom, je rešitev preprosta. Pojdite v družbi. In tudi tu je nekaj opcij.

Lahko se vam pridruži kakšen DRUŽINSKI ČLAN (babi, dedi, družina brata ali sestre, teta, stric – kar vprašajte jih).

Lahko greste skupaj S PRIJATELJI, po možnosti s takšnimi, ki imajo otroke podobnih starosti. Ta varianta lahko izpade top, lahko pa tudi ne. Če imate popolnoma drugačne pootvalne navade se bo mogoče težko uskladiti na poti, zato se vnaprej dobro pomenite o določenih stvareh. Seveda pa vam ta aranžma omogoča zabavo za otroka s svojimi vrstniki in hkrati zabavna večerna druženje odraslih. Tudi z vidika varnosti je za mnoge to idealna režitev, drug drugim lahko tudi popazite otroke medtem ko morate kaj opraviti ali pa si enostavno privoščite nekaj za dušo – na primer daljšo masažo, manikuro, kuharski tečaj in podobno.

Morda poznate še kakšnega SAMSKEGA STARŠA? Zakaj pa ne bi šli kdaj skupaj! Če osebno ne poznate nobenega lahko malo povprašate naokoli ali pa poskusite srečo na socialnih omrežjih. Tudi tu velja, da se je pametno ob kakšni spoznavni kavici določene stvari zmeniti vnaprej.

Če enostavno ne najdete nikogar in si ne upate sami, vam še vedno ostane možnost POTOVANJA Z AGENCIJO. Sama sicer vedno hodim naokoli v lastni režiji tako da nimam osebnih izkušenj, je pa seveda možno tudi tako. Vsekakor se vnaprej dobro pozanimajte o težavnosti potovanja, na poti z agencijo ste namreč manj svobodni in bolj vezani na njihov program. Če ste tega navajeni potem vam ne bo hudega, meni osebno to pač ne odgovarja.

Sicer pa, ne skrbite, TUDI NA POTI SE VEDNO NAJDE DRUŽBA. Naj bo to večja družina z otroki, samski starš z otrokom (dejansko jih srečaš vseposvod!), starejši upokojenski par ali pa kakšen mlajši parček, ki še nima lastnih otrok. Vedno se najde kdo s katerim morda potem prepotujete del poti, si delite stroške za prevoz ali premočitve in podobno. Midva imava res pozitivne izkušnje.

2. IZBIRA DESTINACIJE

---

Verjetno za mnoge najtežji del organizacije potovanja kot samski starš z otrokom. KAM SPLOH POTOVATI? Najlažje je reči, kamorkoli! Vse se da in kjer je volja tam je pot. Načeloma je res tako, pa vseeno si ne moremo vsi privoščiti križarjenja na Antarktiko, zatorej tule izpostavim nekaj pomembnih kriterijev.

CENA – strošek potovanja je verjetno najbolj omejujoč faktor za večino popotnikov. Za samske starše pride vse skupaj ponavadi še dražje, saj vsi stroški prenočitev, letalskih kart in prevozev padejo na le eno odraslo osebo, kar se še posebno pozna če potujete z več kot enim otrokom. Ugodne počitnice s tega vidika so se za naju izkazale v sklopu KAMPIRANJA. Ne samo da so nočittve v kampu občutno cenejše od hotelskih, tu namreč odpadejo tudi stroški prehranjevanja v restavracijah, poleg tega pa je v kampih ponavadi še cel kup možnosti za zabavne brezplačne in cenovno ugodne aktivnosti – od igrišč, morda tudi kakšen otroški klub, mini golf, trampolini, plavanje v jezeru ali morju, sprehodi, kolesarjenje. Otroci so v naravi in v kampu zlahka najdejo družbo. Tudi ROAD TRIPI v kombinaciji prenočevanja v apartmajih so dobra izbira. Največji strošek so ponavadi LETALSKE KARTE, zato se tu splača iskati akcije, najboljše je, če ste fleksibilni pri datumih in lahko potujete tudi izven glavne sezone. Otroci do dveh let starosti potujejo skorajda brezplačno, tisti med 2-12 let pa imajo popust. Tudi pri HOTELSKIH NASTANITVAH bodite pozorni, nekateri otroka zaračunajo kot odraslo osebo, ponekod jih lahko dodate v enoposteljno sobo in malce prišparate. Otroci so dobrodošli tudi v nekaterih HOSTLIH, a ne povsod.

VARNOST – zelo pomemben faktor, še posebno, ker ste odgovorni ne le zase temveč tudi za otroke. Predvsem pa ste vi edina odrasla oseba, od katere je marsikaj odvisno, sploh če so otroci še mahjni. Torej, ne rinite po vsej sili nekam, kjer se že v štartu ne boste počutili dobro in dovolj samozavestno. Za nekatere je ta meja pri avanturističnem potovanju na Papuo, pri drugih je to lahko že pot z letalom na kakšen grški otok. Ni pomembno, to ve vsak pri sebi. Če ste še bolj neizkušeni na področju potovanj začnite torej raje z bolj varnimi, preverjenimi destinacijami o katerih najdete veliko informacij na internetu in kjer je turizem dobro razvit. Za tiste bolj pustolovske bo že še prišel čas. Poleg vsesplošne razvitosti države bodite pozorni na trenutno politično in zdravstveno stanje na destinaciji.

TEŽAVNOST POTOVANJA – vi najbolj poznate svojega otroka in lažje ocenite česa je zmožen. Isto velja za vas. Če si še tako želite na tisti vulkanski treking, prečenje puščave s kamelami, plavanje s kiti na Tongi, safari v malaričnem območju in podobno, boste morda morali malo počakati. Upoštevajte tudi časovno razliko, podnebje, število premikov in menjave prenočišč, pogostost 10-urnih voženj z lokalnimi avtobusi in podobno. Saj otroci preživijo marsikaj, ampak vsak ima svojo mejo.

3. SOGLASJE DRUGEGA STARŠA IN POMEMBNI DOKUMENTI

---

Sicer so pogoji za vstop v države različni, veliko je odvisno tudi od tega na koga naletite na meji oziroma imigracijskem okencu. Z Lujem imava ne samo malenkost različne priimke (jaz sem potovala z dvojnim, tako da en del je bil enak njegovemu), imava tudi potne liste različnih držav, pa še zgledava povsem drugačno. Dlje kot sva bila kje na poti, temnejša je postajala moja koža in svetlejši so postajali njegovi lasje. Zato sem poleg POTNIH LISTOV s sabo nosila še Lujev ROJSTNI LIST. Problem sva imela le dvakrat, na letališču v Cebu na Filipinih in enkrat v Stuttgartu, pa so naju po krajšem zasliševanju obakrat spustili. Filipincem pač ni bilo čisto jasno kaj počnem sama z otrokom tako daleč od doma, nemca pa je vztrajno zanimalo kje je oče. Torej, za vsak slučaj je fino imeti še SOGLASJE DRUGEGA STARŠA, z ročnim podpisom, lahko ga overite tudi pri notarju. Sploh priporočam, kadar morda niste v najboljših odnosih z bivšim partnerjem.

4. PRTLJAGA IN PAKIRANJE

---

Kaj in koliko vzamete s sabo je sicer vedno stvar posameznika, pa vseeno si tule drznem biti malo „pametna“ po domače povedano. Nikoli nisem s sabo tovorila veliko stvari, z vsako izkušnjo potovanja kot samski starš pa sem vse skupaj še zreducirala. Na POTOVANJIH Z LETALOM že leta najraje potujem le z ROČNO PRTLJAGO. Zakaj? Zato ker imaš vse pri roki, pa še možnost izgubljene prtljage se izniči. Z Lujem sva na potovanja z letalom vedno odšla z NAHRBTNIKI. Zakaj? Zato, da sem imela proste roke in zato ker težek kovček na kolesih pač težje spraviš čez vsak jarek in makedamsko potko. Ko so otroci dovolj veliki, da sami nosijo vsaj svoj manjši nahrbtnik je vse skupaj še lažje, sicer pa so otroški vozički prav tako priročni za shrambo stvari. V Lujevem nahrbtniku so se vedno znašle karte, kocke, knjiga, blok in barvice, pliška in še kakšna igrača, miselne igrice za krajšanje časa, termovka za vodo, pulover in zložljiva vetrovka, japonke, kapa, sončna očala, prigrizki, naglavna lučka, robčki in podobno. Vedno sva se tudi zmenila, da od nenujnih stvari (se pravi igrač) vzame le toliko stavri, kot jih lahko sam nese. Osebno sem velik ljubitelj t.i. PACKING CUBES, recimo jim tanke in lahke vrečke z zadrgo iz blaga, v katere zložim (zvijem) najnujnejša oblačila. Tako hitreje najdem tisto, kar iščem, oblačila so tudi manj pomečkana. Res je, lažje se potuje v toplih krajih, kjer ne rabimo debelih puloverjev in robustne obutve, pa vseeno. Vedno gledam tudi na to, da uporabljava iste kozmetične izdelke kot so sončna krema, mila in podobno. Pač vzamem najbolj naravne, ki so super tudi za bolj občutljivo otroško kožo in na kraj pameti mi ne pade, da bi nosila vse dvojno. Poleg mojega 42L nahrbtnika in Lujevega manjšega s sabo nosim še MANJŠO TORBICO v kateri so vsi POMEMBNI DOKUMENTI in DRAGOCENE STVARI kot na primer telefon, fotoaparat itd. Slednja pride prav tudi na destinaciji sami, za potepe po mestih, obiske restavracij itd. S sabo vedno nosim tudi ZLOŽLJIVO VREČKO IZ BLAGA, ki pride prav na plaži, v trgovini in tržnicah, preprosto vsakič ko moramo na hitro nekaj nekam pospravit.

Na ROAD TRIP POTOVANJIH Z AVTOM je zgodba malce drugačna, v avto seveda lahko spravite marsikaj. Če greste na kampiranje pridejo poleg vse opreme prav še žoge, loparji za badminton, dodatne brisače in podobno. Morda tudi poganjalček oziroma kolesa, V tem primeru tudi sama vzamem raje kakšen par nogavic preveč, kot da me potem zebe.

NA POČITNICE V HOTEL, kjer ste ves čas na istem mestu lahko seveda brez problema potujete z ogromnim kovčkom kamor pospravite tisoč in eno stvar, morda tudi kakšno bolj fensi obleko za na večerjo in kakšno igračo več. Konec koncev kovček cel čas počitnic nato stoji v kotu hotelske sobe.

5. REDNO JAVLJANJE S POTI

---

Ima še kdo takšno babi, ki vztrajno preverja, če ste srečno prispeli? Saj veste, ko po pristanku letala vklopite telefon in že prileti sporočilo v smislu „Ste že pristali? Vse ok?“. No, četudi se temu kdaj nasmejem, pa je pravzaprav kar praktično, da se s poti javljate domov. Če nimate takšnih babic, pa imate morda kakega drugega sorodnika s katerim ste redno v kontaktu, sicer pa v ta namen pokoristite najboljše prijatelje. Še boljše se boste mogoče počutili, če jim že vnaprej sporočite okviren plan poti po dnevih, morda celo z naslovi prenočišč v kolikor jih rezervirate vnaprej. Če bi se slučajno kaj zgodilo, bo tako vsaj nekdo vedel kje ste bili.

6. OTROKA NAUČITE OSNOVE ANGLEŠČINE

---

Kot samski starš ste torej edina odrasla oseba in s tem pade vsa odgovornost na vaša ramena. Kaj pa če se vam kaj zgodi? Kaj pa če se otrok kam izgubi? Če rabite pomoč? Nekako tako, kot na letalu med predvajanjem varnostnih predpisov vedno pravijo, da je treba masko v primeru padca zračnega tlaka v kabini najprej namestiti sebi in šele nato otroku, morate tudi vi v prvi vrsti poskrbeti za vaše dobro počutje. Če se vam kaj zgodi bo otrok namreč tisti, ki bo moral posrbeti za vas, zato ga le malo pripravite. Za začetek je zelo priročno, če otrok govori vsaj osnovno angleščino, ki je marsikje potrebna za ustrezno komunikacijo. Sama imam to srečo da je Lu odraščal trojezično in med drugim govori tekoče angleško. Na račun tega se brez večjih problemov znajde brez moje pomoči na letališčih, v trgovinah in hotelih, restavraciji in podobno. Tako sem tudi bolj pomirjena ker vem, da bi se znal kaj zmenit, v primeru, da bi se meni kaj zgodilo, znanje angleščine pa vedno pride prav tudi pri navezovanju stika z domačini. Poskusite jih torej naučiti vsaj osnovne angleščine, ne škodi pa tudi kakšna beseda v lokalnem jeziku države kamor potujete.

7. OSNOVNI IN KONTAKTNI PODATKI

---

Poleg OSNOVNEGA ZNANJA ANGLEŠČINE je praktično, če otrok ve na primer tudi vašo TELEFONSKO ŠTEVILKO, DOMAČI NASLOV in IME PRENOČIŠČA, kjer trenutno bivate. Ti podatki pridejo še kako prav, kadar se otrok ali zgubi ali pa se vam kaj zgodi. Naučite ga lahko tudi, kako naj v takšnih primerih reagira. Da poišče odraslo osebo, (tudi varnostnika, policista, hotelskega receptorja) in prosi za pomoč, da pokliče številko za nujno pomoč, odvisno od starosti otroka ga lahko naučite tudi osnove prve pomoči in podobno. Priporočam tudi, da vse skupaj razložite na miren način, da jih ne bo po nepotrebnem strah. Če so otroci še manjši, jim lahko pripravite tudi posebno ZAPESTNICO ali pa KARTICO, na katero vpišete pomembne kontaktne podatke. Dandanes obstajajo tudi različne digitalne opcije, sledilci, čipi in aplikacije – sama slednjih nisem nikoli preizkusila, ampak morda pridejo v poštev za koga izmed vas.

8. ZAUPAJTE INSTINKTU IN NE BODITE PREPOGUMNI

---

Eno mojih najpomemnejših pravil je, da v trenutkih odločitve zaupam instinktu. Zato je včasih tudi boljše potovati spontano, saj lahko pot sproti prilagajate vašim željam in potrebam. Sploh če se gre za vašo prvo daljšo pot kot samski starš in še nimate izkušenj, nikar ne bodite prepogumni. Navsezadnje je poanta potovanja tudi to, da si oddahnete od napornega vsakdanjika in se ne obremenjujete preveč. Res ni treba da po vsej sili „vidite in obiščete vse“. Pa tudi ni treba za vsako ceno riniti na konec sveta, če si (še) ne upate. Počasi se daleč pride in včaish so najlepši spomini prav tiste posebne izkušnje in trenutki, ne pa delanje kljukic.

9. PRIVOŠČITE SI IN UŽIVAJTE!

---

Preprosto, uživajte! Potovanja kot samski starš znajo biti čudovita izkušnja in vsekakor se z otrokom še bolj povežete na en prav poseben način. Ker imamo samski starši doma pogosto čisto premalo časa zase, si na dopustu oziroma potovanjih le malce več privoščite. Masaža, pedikura, frizer, koktejl ob bazenu, boljša večerja, nova obleka, karkoli. Za otroke se vedno najde družba kakšne prijetne družine, ki vam za tisto uro popazi otroka, lahko izkoristitie tudi hotelske otroške klube. Seveda ne pozabite tudi na želje otrok in tudi njim tu in tam privoščite kaj prav posebnega. Obisk vodnega parka ali kakšnega posebnega muzeja, preveč sladoleda, pozno večerni film, karkoli jih pač veseli. Midva z Lujem sva tako sprejemala kompromise in vsak od naju je prišel na svoj račun, medtem ko je drugi moral tu in tam malce potrpeti. Ampak tudi to je dobra lekcija za naprej.

10. SKUPNE FOTOGRAFIJE

---

Za konec pa še zadnji nasvet, ki se sicer na poti sami mogoče zdi manj pomemben, a verjamite na dolgi rok se ga splača upoštevati – potrudite se stisnit kakšno skupinsko fotko tu in tam! Sama namreč ugotavljam, da imam res redke kvalitetne foto spomine, kjer sva z Lujem skupaj na fotografiji. Ne bodite torej sramežljivi in tu in tam le porinite naključnim sopotnikom oziroma mimoidočim vaš fotoaparat.

Prispevek vsekakor ni nastal z namenom hvaliti se, kje vse sva se z Lujem potepala. Bolj kot to se mi zdi pomembno, da še koga navdušim in opogumim za podobne podvige. Tudi zato, ker se o tej temi čisto premalo na glas govori. Ker družina niso samo tisti tipični prizori z reklamnih panojev v kompoziciji mami, oči, hčerka in sin. In vsekakor sta samski starš in otrok tudi družina, ki včasih celo boljše funkcionira kot tiste v tradicionalni 4-članski postavi. Naj se ve, da je vse možno. Le en konkreten cilj v sklopu zmožnosti je treba imeti in se zanj potruditi kolikor se da. Saj ni treba, da potujete na konec sveta, da se imate luštno. Otrok bo vesel vaše družbe in pozornosti, pa kjerkoli že to bo. Poleg tega pa seveda še zdaleč nisem edina, ki se je takole sama odpravila v svet z otrokom, tudi v Sloveniji je en kup istomislečih pogumnih mamic – če mi ne verjamete, preberite njihove zgodbe za dodatno insspiracijo v posebnem prispevku s klikom na naslovnico spodaj.