Samske mame potovanja z otroki

Slovenske samske mamice, ki potujejo z otroki

Katja NASVETI & INSPIRACIJA Leave a Comment

Čeprav že nekaj časa nisem več samska mama in se moja vloga oziroma situacija v zadnjem letu ali dveh ne bi mogla obrnit v bolj nepričakovano smer, mi je ta tema še vedno zelo blizu. Priznam, večinoma se z veseljem spominjam tega obdobja, na trenutke pa mi je tudi hudo in se težko razpišem o vsem skupaj. Kakorkoli že, dejstvo je, da sem za ta čas neizmerno hvaležna. Mislim, da sva ga z Lu-jem dobro izkoristila. In ne, ni bilo vedno lahko, ampak sem vesela, da sva smela toliko vsega skupaj doživeti, samo midva, kr sama. Kr sama sva skupaj jokala, se smejala, kr sama živela v tujini brez družine. Kr sama sva se preselila in šla v prvi razred OŠ. Kr sama sva v tem času tudi veliko potovala. In ne, zaradi tega se nimam za nekakšno izjemno supermamo. Vsaka samska mama je po svoje supermama, medtem ko hodi v službo, sama skrbi za otroke, kuha, pospravlja, prenavlja stanovanje, zamenja motorno olje avtomobila pa še kaj – in si ob vsem tem komaj kdaj vzame svojih pet minut. In ne, še zdaleč tudi nisem edina, ki si je upala z otrokom na drug konec sveta, takole kr sama. In prav zato tudi tale prispevek. Mini intervjuji z enajstimi slovenskimi samskimi mamicami, ki potujejo kr same z otroki. Blizu ali daleč, saj ni važno. Ker včasih vsi rabimo malo inspiracije in inekcijo poguma. Mogoče pa še kakšnega samskega starša navdušimo.

K sodelovanju sem povabila par samskih mamic, ki jih osebno poznam, a ker sem želela čimvečje število udeleženih, sem se obrnila tudi na socialne medije. In med sodelujočimi sem si res želela tudi kakšnega samskega očka, pa se ni nihče javil. Torej bo tole malenkost bolj feministično obarvan prispevek, pa nič ne de. Na osnovi odgovorov vprašalnika sem sestavila kratke predstavitve, ki jih lahko preberete spodaj. Sicer pa sem res vesela, da se nas je zbralo lepo število z najrazličnejšimi izkušnjami. Od mam, ki so prepotovale že pol sveta z danes najstniki, do takšnih, ki imajo pred sabo še cel kup dogodivščin z njihovimi danes predšolskimi otroki. Nekateri iskreni odgovori so me resnično nasmejali in vsekakor se z marsičem poistovetila tudi sama. Res imamo veliko skupnega – med drugim tudi to, da nimamo veliko skupnih fotografij z našimi otroki hehe. Na krajše izlete se nas večina včasih odpravi kam tudi s starimi starši in ali pa prijatelji, sicer pa najraje potujemo v lastni režiji. V vprašalniku sem mame povprašala tudi o tem, ali jim je na poti z otrokom kaj dolgčas in tule so si odgovori kar nasprotujoči. Reakcije domačih so, sodeč po odgovorih, tako vzpodbudne kot tudi ne. Veseli me, da se tudi tiste mame z malo manjšo podporo okolice vseeno odločijo za pot, verjamejo vase in sledijo svojim sanjam.


MAJA IN NIKE

Maja s štiri in pol letno hčerko Nike potuje kr sama že skoraj dve leti, najraje v nove še ne obiskane kraje. Prvič sta šli skupaj na Sicilijo, do danes pa sta z letalom obiskali še Andaluzijo, indonezijski Bali in otočke Gili pri Lomboku ter veliko krajev na Hrvaškem, v Italiji in Avstriji z osebnim avtmobilom. Za vikend izlet se najraje odpravita v Kranjsko Goro in okolico. Sicer pa ju bolj kot veliki hotelski resorti mikajo butični hoteli ali pa bungalovi, odvisno od destinacije pa najraje potujeta v duhu backpacking-a, z avtobusi, vlaki včasih tudi najameta motor. Naslednji mesec letita na Sejšele. Seveda kr sami, v lastni režiji, kot vedno. Ker Majo tudi osebno poznam sem prepričana, da je pred njima še cela vrsta super dogodivščin, Nike pa je vsekakor srečnica, da ima takšno kul mami.

Maja pravi še, da ko odrastemo postanemo vse preveč „razmišljujoči“, prav potovanja z otroki pa nam dajo možnost biti zopet preprosti – predvsem „v glavi“.
Maja in Nike med riževimi terasami, Ubud, Bali

Maja in Nike med riževimi terasami, Ubud, Bali

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Brez slabe vesti zgodaj zaspis z otrokom. Navdusenje, ki ga premorejo otroci nad sicer banalnimi stvarmi je neprecenljivo in nalezljivo. Vse je nekako zelo preprosto.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Niti enkrat in v moji glavi to sploh ni opcija.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Kupite vozovnico. O vsem ostalem boste razmisljali kasneje.

Majin potovalni „bucket list“ je neskončen, a pri vrhu so se znašle Islandija, Nova Zelandija in, ko bo Nike dovolj stara za treking, Patagonija.

INES IN JAKOB

Ines z 8-letnim Jakobom potuje kr sama že od njegovega tretjega leta. Največkrat z lastnim avtomobilom, občasno pa tudi z letalom, a prav vsakič v lastni režiji. Za čisto prvo „mami-sin potovanje“ sta poletela v London, kasneje sta obiskala še Barcelono, Srbijo, Grčijo, BiH in S. Makedonijo. Za krajši izlet po Sloveniji najpogosteje izbereta okolico Kranjske Gore. Še pred Jakobovim četrtim rojstnim dnevom pa sta svoj raj našla v Albaniji, kamor se navdušeno vračata vsako leto in sta res že prava poznavalca o tej, še ne zelo turistični in ugodni destinaciji. Najraje stanujeta v najetih apartmajih in z avtom odkrivata čudovite plaže na jugu države, mogočne gore v notranjosti, Unescove vasice in še in še – Ines pravi tudi, da se v Albaniji kot samska mamica/ženska nikoli ne počuti v kakršnikoli nevarnosti, ljudje so vedno namreč vedno pripravljeni pomagati.

Jakob pravi, da se jima na poti zgodi vedno kaj novega in zanimivega, v kar ne dvomim. Njune dogodivščine že nekaj let spremljam tudi na Instagramu in spletni strani in komaj čakam, da tudi jaz letos končno spoznam Albanijo.
Ines in Jakob na "njuni plaži", Drymades Albanija

Ines in Jakob na “njuni plaži”, Drymades Albanija

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Mislim, da se tako bolj povežeš z otrokom. Si le sam z njim, počneš več stvari skupaj.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Do sedaj nikoli. Vse dosedanje (in upam da tudi prihodnje) izkušnje so bile pozitivne.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Just do it – res ni noben bau bau. Pa vzemite mogoče za začetek koga s seboj (prijateljico, prijatelja). Ampak midva večino časa neizmerno uživava. Je res en lep način povezovanja z otrokom.

V prihodnosti si želita v francosko Alzacijo, Kosovo, Slovaško, Češko, Bolgarijo, Turčijo, Maroko in še kam – seznam je dolg. Sicer pa, kot pravi Ines, če sta preživela toliko samostojnih obiskov Albanije, sta dobro pripravljena na vse!

ROMANA IN PATRIK

Romana s Patrikom potuje že zavidljivih 15 let, prvič sta šla na pot še pred njegovim drugim rojstnim dnevom, in sicer na Kitajsko. Za 3 mesece. In takoj za tem skočila še v Mehiko. V vsem tem času sta kr sama obiskala občudovanja vredno število destinacij, nekatere izmed njih tudi večkrat. Poleg omenjenih dveh torej še Turčijo, Tajsko, Bali, Filipine, Bolgarijo, Anglijo, Španijo, Madžarsko, Ciper, Hrvaško, Malezijo, Havaje, Indijo, Nemčijo, Avstrijo, Kanarske otoke, Kambodžo, Gruzijo, Grčijo, Srbijo, BiH, Jordanijo, Maroko, Malto in ZDA. Prenočujeta večinoma v hotelih in apartmajih, odvisno od destinacije pa potujeta z letali, vlaki, avtobusi ali avtom, v lastni režiji. Po Evropi tu in tam tudi s sorodniki oziroma prijatelji, po Sloveniji pa rada obiščeta slapove, jezera, jame, gradove – kot pravita, je pri nas veliko lepega in prav imata. Romana, mislim, da imaš dovolj materiala za napisat knjigo in če jo kdaj slučajno boš hehe, bom prva na blagajni.

Romana pravi tudi, da dobra priprava odtehta veliko. Širjenje obzorja otroku je največja dragocenost, ki mu jo lahko v življenju daš. Neprecenljivo. Romanini potopisi z nekaterih potovanj so zbrani tukaj, danes pa za samske starše z veseljem pomaga pri iskanju ugodnih letalskih kart in prevozev, sestavi pa tudi potovalni načrt – pokukajte na njeno FB stran PaRo Travel
Romana in Patrik v Beli puščavi, Egipt

Romana in Patrik v Beli puščavi, Egipt

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski stars? Da s sabo nimaš “odraslega in neodločenega otroka”.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Niti ne. Se je kaj pripetilo, ampak vse izi rešljivo.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Naj odpotujejo takrat, ko bodo verjeli vase. Otrok nikoli ne komplicira.

Za sabo imata torej že zvrhan kup čudovotih poti in spominov, a kljub temu spisku želja še ni konca. Kot pravi Romana je naš planet ogromen in ni ga kraja kamor ne bi upala, so le kraji kamor trenutno iz različnih razlogov ne smeš.

NATAŠA, ŠPELA & TJAŽ

Nataša z danes 14-letno Špelo in 12-letnim Tjažem potuje kr sama zadnjih 5 let. Prvič so šli na izlet v London, do danes pa so v lastni režiji obiskali še Barcelono, Maroko, Kubo, Malezijo, Šrilanko, Portugalsko in Andaluzijo. Potujejo vsak s svojim nahrbtnikom, s čim cenejšimi in pristnimi lokalnimi prevozi, tu in tam se za prevoz zmenijo tudi s kakšnim domačinom. Prenočišča večinoma rezervirajo po spletu, glede na solidno oceno in dobro lego, v Evropi jim, zaradi višjih cen v restavracijah, prav pridejo tudi stanovanja s kuhinjo prek Airbnb. Križarjenja, veliki hoteli in all inclusive ponudba jih ne mikajo, veliko raje prespijo pri lokalnih družinah, ki jih spoznajo na poti. Takrat so deležni tudi kakšnega prav posebnega kulinaričnega doživetja. Všeč so jim destinacije, kjer se znajdejo v drugi kulturi, kjer je lepa narava, kjer ni preveč moderno, kjer so ljudje preprosti in srčni.

Nataša pravi še: „Odmaknite se od udobja turističnih poti in kdaj pa kdaj skrenite na kakšno stransko pot. Večinoma se izkaže, da je še lepša, še okusnejša in velikokrat tudi precej bolj varna. O pristnosti pa seveda ni treba izgubljati besed.”
Špela in Tjaž v tropskem vrtu, Kuba

Špela in Tjaž v tropskem vrtu, Kuba

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Ugotovila sem, da je to čas, ko smo z otrokoma 100% skupaj. Prej sem mislila, da mi bo prenaporno in nekako dolgčas, včasih sem celo pomislila, kdo bi lahko šel z nami, da ne bi bila sama z njima, zdaj pa si tega v bistvu ne želim. Zdaj komaj čakam, da spet kam gremo, da bomo skupaj spoznavali nove kulture in ustvarjali skupna doživetja. Je pa res, da sta iz leta v leto bolj prekaljena popotnika in sta mi na potovanjih že v veliko pomoč. Sin uživa, ko bere zemljevid in nas vodi, oba tudi nikoli ne komplicirata glede prehrane in lokalnih prevoznih sredstev.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Strah me je tega, da bi se meni kaj zgodilo. Premišljujem, kako bi otroka v takem trenutku reagirala. In kdo bi bil tista oseba, ki bi jo bilo v taki situaciji pametno poklicat. Nekoga, ki bi s paniko naredil še več težav, zagotovo ne.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Da je treba samo iti, potem pa bodo videli, da ni tak bav bav, kot se zdi. Seveda je treba biti kljub vsemu dovolj odgovoren, da se potovanje ne spremeni v nočno moro. Kot študenti smo bili odgovorni samo zase, zdaj pa smo še za otroke. To je že treba imeti v mislih. S takim razmišljanjem se pride marsikam in vidi marsikaj.

Sicer obstajajo tudi destinacije, pri katerih ima Nataša pomisleke, da bi jih obiskala z otroki, a na srečo je seznam tistih, ki jih želi obiskati še dovolj dolg :)


POLONA IN OLI

Polona s tri-letnim Olijem potuje kr sama že vse odkar se je rodil, za prvo daljšo pot pa sta si pri sinovi starosti 5 mesecev izbrala kar mesec in pol dolg oddih na otoku Tenerife. V lastni režiji, kakor najraje potujeta, sta do danes skupaj obiskala še otok Hvar, poleg nekaj večdnevnih aktivnih izletov na Gorenjsko sta si ogledala tudi Berlin, pred kratkim pa sta se z vlakom iz Slovenije odpravila raziskovat Prago. Sploh za slednjo pravita, da je super in jo priporočata za obisk z otroki. Med ponudbo prenočišč najraje izbirata apartmaje, večkrat pa prespita kar pri prijateljih, ki jih obiščeta. Po nove spomine letita že to poletje, na Malto.

Polone sicer osebno ne poznam, sva pa že dolgo časa na vezi preko socialnih medijev. In zdajle izkoristim priliko, da še javno napišem – res sem ponosna nate! Polona je dokaz, da se vse da, če se le hoče. Tudi če ni vedno lahko, tudi če ti tuji jeziki ne ležijo in tudi če te je kdaj strah.
Polona in Oli na prvem skupnem potovanju, Tenerife, Kanarski otoki

Polona in Oli na prvem skupnem potovanju, Tenerife, Kanarski otoki

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Ugotovila sem, da je sin moj najboljši in najbolj vzdržljiv sopotnik. Predvsem pa je dober občutek, ko vidiš, da kljub nekaterim oviram tudi sam zmoreš priti od točke A do B in celo do Ž.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Slabih izkušenj k sreči nimam, me je pa večkrat strah – predvsem večer pred odhodom (v smislu kaj mi je tega treba). A na koncu vedno vse dobro izpade in vsakič si rečem “še dobro, da sva šla na pot”.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Naj zamižijo in kupijo letalsko karto, ker ko je enkrat kupljena, je velik del že narejen. Dan, dva pred odhodom zna biti veliko vprašanj in strahu, ampak ko se potovanje enkrat začne, je vse poplačano. In ostanejo res lepi spomini.

Trenutno se navdušujeta nad obiski evropskih prestolnic, potiho pa si v prihodnje želita obiskati tudi druge kontinente, predvsem Azijo. Močno stiskam pesti in verjamem, da jima bo uspelo.


INES IN ISABELA

Ines s 4-letno Isabelo potuje že od hčerinega drugega leta, na prvo daljšo pot sta kr sami odleteli na Maldive, do danes pa sta obiskali še sosednjo Hrvaško, Italijo in Sejšele. Na krajše izlete po Sloveniji in sosednjih državah se peljeta z avtom, na daljša potovanja po svetu pa najraje v sklopu agencije – Ines pravi, da sta tako mirnejši in neobremenjeni, sama pa ima več časa, da se popolnoma posveti hčerki. Med najljubše kotičke Slovenije štejeta Logarsko dolino, Jezersko in Kranjsko Goro – ker radi hodita v hribe in smučata, predvsem slednjo obiščeta pogosto. Na poti prenočujeta v hotelih, apartmajih in penzionih. Do sedaj so ju najbolj očarale prav sanjske plaže, čisto morje in koralni grebeni na Maldivih, kamor se še kdaj vrneta. Kot samska mami se je Ines tam počutila povsem varno in bila deležna še posebne pozornosti s strani hotelskega osebja in domačinov, ki obožujejo otroke. 

Tudi njima je aktualna situacija prav ta teden prekrižala načrte in namesto oddiha v Španiji, sta ostali doma. Pa nič ne de, letos imata v planu še Mavricij in ne dvomim da ju čaka še cela vrsta nepozabnih potovalnih dogodivščin.
Isabela na plaži Anse Source D'Argent, Sejšeli

Isabela na plaži Anse Source D’Argent, Sejšeli

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Povezanost, ki jo zgradiš z otrokom, doživetja in spomini, ki so samo vajini.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Absolutno nobene slabe izkušnje, ravno nasprotno, zelo dobre in lepe izkušnje imava. Pred prvim daljšim potovanjem sem sicer imela nekaj treme, ampak je hitro minila. Še največ težav je s tem, kako posneti lepo skupno fotografijo.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Odmislite vse “črne scenarije”, ker se skorajda vsi “črni scenariji” lahko odvijejo tudi doma. Odmislite strah, ker bo izginil v trenutku, ko boste videli iskrice v otrokovih očeh, pa naj se sliši še tako klišejsko. “Tam zunaj” je čudovit svet, “tam zunaj” je čudovita narava, “tam zunaj” so čudoviti ljudje, “tam nekje” so čudovita doživetja, ki jih otroci ne bodo pozabili. Četudi se prav vsega ne bodo spomnili, bo to vedno del njih.

Na koncu intervjuja je Ines dodala še nekaj misli o potovanjih z Isabelo – ne bi se mogla bolj strinjati z napisanim.

Potovanje dojemam kot čas samo za naju. Neznansko uživam v opazovanju, kako hči občuduje svet, drugo naravo, druge ljudi, druge živali, drugačno hrano, glasbo, ples, kako doživlja vse novo, kako se navdušuje nad malenkostmi, npr. ko najde lupino kokosa na plaži, kako jo očara plavanje med pisanimi ribicami, kako srečna je, ko hrani velikanske želve, kako se znajde v komunikaciji z domačini, kako uživa v igri z otroki, ki jih ne pozna in ne govorijo njenega jezika — čudovito je videti otroke, ki se ne razumejo, a se dogovorijo prav vse. Neprecenljivo je videti in doživeti svet skozi njene oči. Mislim, da naju vsa doživetja v “neznanem” še bolj povežejo. Morda se hči čisto vsake malenkosti s čisto vsakega potovanja res ne bo spomnila, a ta najina doživetja “tam zunaj” se bodo vtisnila vanjo, oblikovala jo bodo, učila jo bodo, pomagala ji bodo “rasti”. In v tem je ves čar potovanj.

Potovalnih želja za prihodnost je še veliko – od Barbadosa, Kostarike, Bornea, Filipinov, Omana pa vse do sanjske, trenutno težje dosegljive, Francoske Polinezije. Držim pesti, da vama kmalu uspe tudi tja!

DANIELA IN NIKOLA VUK

Daniela in Nikola Vuk (6 let), potujeta kr sama že 4 leta, od sinove starosti dveh let. Takrat sta šla na prvo skupno potovanje v dvoje za dobra 2 tedna na Malto, istega leta pa sta preživela tudi en mesec na Šrilanki. Kasneje sta obiskala še Mallorco in kontinentalno Španijo, Hrvaško, Sardinijo in kontinentalno Italijo. Od slednjih Daniela za potovanja samskih staršev z otroki še posebno priporoča Malto, Sardinijo in Mallorco, drugače pa ima dobre izkušnje tudi z destinacijami v Aziji. Najraje potujeta v lastni režiji, na poti prenočujeta v lokalnih guesthousih in sobah, Airbnb stanovanjih. Po Sloveniji gresta ponavadi kam v hribe, na obalo ali pa na izlet po bližnji okolici.

Vsako potovanje prinese tudi kakšno smešno situacijo in Danielina je vsekakor tista, ko sta z Nikolo Vukom nevede prespala v LGTB guesthousu na Šrilanki. Vse skupaj je na koncu sicer izpadlo odlično in z nekaterimi takratnimi sopotniki sta še danes v kontaktu.

Nikola Vuk v Unawatuni, Sri Lanka

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Težko vprašanje, verjetno je lažje, ko sta prisotna oba starša, ker se malo porazdeli skrb, a vsekakor je naboljše to, da se lahko čisto prilagodiš zahtevam in potrebam otrok. Celotna organizacija je prosta.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Ne, do sedaj nisem imela slabih izkušenj, niti nisem bila v situaciji, ko bi me bilo strah. Ravno nasprotno, kjerkoli sva bila, so ljudje samodejno priskočili na pomoč. Spoznala sva tudi ogromno ljubečih in zanimivih ljudi.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Naj vas ne bo strah glede varnosti (redkokje boste tarča napada ali nadlegovanja kot samski starš na poti z otrokom), vprašljivega zdravstva (zdravnika najdeš skorajda povsod in oskrba je ponavadi na nivoju, četudi na prvi pogled ne izgleda tako) in lokalne hrane (izberite kakšen street food, kjer se zadržuje veliko domačinov). Konec koncev se vam tudi doma lahko zgodi prav tisto česar vas je v tujini najbolj strah, mar ne ? Torej pogumno na pot.

Daniele sicer osebno ne poznam, se mi pa dozdeva, da se s sinom na potovanjih znata zabavat. V prihodnje si želita predvsem na Kubo, v ZDA, Mehiko, Avstralijo, NZ in druge konce Oceanije.


TADEJA IN ANŽE

Tadeja s 7-letnim Anžetom potuje kr sama praktično od začetka. Pri samo nekaj mesecih starosti sta obiskala sosednjo Hrvaško, Avstrijo in Italijo, na letalo pa sta šla prvič, ko je imel Anže 3 leta, in sicer v Valencio. Od takrat sta v lastni režiji, kakor tudi skoraj vedno potujeta, obiskala še cel kup držav, od Danske, Španije, Madžarske, Grčije, Turčije, Slovaške, Malte, Maroka in BiH. Nekatere tudi večkrat. Povrhu tega sta si privoščila še fenomenalno 6-tedensko backpack potovanje po Tajski in Kambodži, leto kasneje pa še 5 tednov Malezije in Bornea. Sicer pa se rada potepata tudi po Sloveniji, kjer jima je še posebej pri srcu Posočje, Piran, Kras in dolina Glinščice. Razdalje do 500km premagujeta kar z lastnim avtom, drugače kombinirata letalo in rent-a-car, po Aziji pa najraje kar z nahrbtnikom in lokalnimi prevozi. Ponavadi spita v cenejših hotelih, Airbnb stanovanjih, včasih tudi v hostlih, v all inclusive hotele pa ne zaideta.

Tadeja pravi tudi, da je pomembno spoštovanje do drugačnosti in sprejemanje različnosti. Sliši se banalno, vendar ni.
Tadeja in Anže na plaži Lazy Beach, Koh Rong Samloem, Kambodža

Anže na plaži Lazy Beach, Koh Rong Samloem, Kambodža

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Otrok odpre marsikatera vrata, ki bi drugače ostala zapahnjena. Starši so starši povsod po svetu – vse za otroke.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Strah me je bolezni ali hujše nezgode na poti, tako za otroka kot zame, saj otrok ne zna sam poskrbeti zase.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Nahrbtnik na rame in v svet. Ljudje so prijazni, tudi če se kaj slabega zgodi je pomoč vedno blizu. Pa dobro zdravstveno zavarovanje, kopijo dokumentov, rezervno bančno kartico na drugem mestu in nekaj denarne rezerve. Pred odhodom se pozanimiajte o državi v katero potujete.

Kot pravita, se jima je najtežje odločiti kam, saj je še toliko zanimivih krajev, ki ju mikajo. Meni se zdi, da se vsakič kar dobro odločita, za njima je že toliko nepozabnih potovanj! Želja, ki trenutno še ni uresničljiva, pa je z ladjo na Antarktiko.


ANDREJA IN SARA

Andreja in danes 4-letna Sara sta prve skupne počitnice preživeli kr sami na Vrbskem jezeru v sosednji Avstriji, ko je bila Sara stara dobro leto dni. Najraje potujeta v lastni režiji, in sicer tako z avtomobilom, kot z letalom, včasih pa tudi z vlakom, do danes pa sta poleg slovenske in hrvaške obale obiskali še Grčijo in avstrijski Graz. Z agencijo sta se na pot odpravili le enkrat, a nimata najbolj pozitivnih izkušenj. Pri izbiri prenočišča gledata predvsem na ugodno lego za samostojno raziskovanje krajev. Najraje potujeta v še nepoznane kraje, a se velikokrat vrneta na že obiskane destinacije, radi si privoščita tudi krajše izlete po Sloveniji z vlakom in pa pohode na hribčke v osrednji Sloveniji.

Sara na pohodu, Sv. Jakob, Polhograjsko hribovje, Slovneija

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš?  Da sva svobodni pri odločitvah kam, kdaj in kako.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Niti ne.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? To je težko svetovati. Vprašanje je, zakaj ne upajo? Ali ker niso navajeni, da je samo en odrasel in se ne bodo znašli, ali jih je strah, da se jim kaj zgodi. Mogoče lahko rečem le, da se vse dela korak po koraku. Če je nekoga strah iti daleč, pač ne gre daleč. Gre najprej kam blizu. Če je koga strah potovati sam, gre mogoče najprej z agencijo. Po korakih in zmožnostih.

Andreja in Sara imata še veliko potovalnih želja, pri vrhu so dežele severne Evrope, pa tudi centralna Azija, Afrika in južna Amerika. Sicer pa bi se veselili tudi potovanja s kakšno podobno mislečo mamico.


NEIMENOVANA MAMI IN 3 OTROCI

Mama, ki želi ostati neimenovana, že eno leto potuje kr sama s tremi otroci, starosti 11, 10 in 7 let. Prvi samostojen pobeg jim je uspel v avstrijsko mestece Hallstatt za podaljšan vikend, ki je še posebno mami ostal v lepem spominu. Nasploh bi Avstrijo, zaradi občutka varnosti, krasne narave in bogate ponudbe za otroke, priporočili vsem samskim staršem za prve izlete in za zbiranje poguma za daljše poti v prihodnosti. Otroci so se navdušili tudi nad prvim kampiranjem na hrvaški obali, obiskali pa so tudi sosednjo Italijo. Poti organizirajo sami, najraje prenočijo v Airbnb stanovanjih, odpeljejo pa se kar z lastnim avtomobilom. Za vikende gredo dostikrat na izlet tudi po domači Sloveniji, obiskat kakšen nov kraj, adrenalinski park in podobno. Sicer pa jim je najljubši Bovec z okolico.

Ko potuješ sam z otrokom si bolj pazljiv, ne hitiš in opaziš tudi stvari, ki jih drugače ne bi. Poskušaš nove stvari, se srečuješ z novimi in nepoznanimi doživetji, se povežeš z otroki in na koncu ugotoviš da zmoreš in da sploh ni tako hudo.”
Altaussee, Avstrija

Altaussee, Avstrija

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? 100% posvetitev otrokom.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Naš tretji samostojni podaljšan vikend, na Hrvaškem – kriza, strah, gneča, tisti občutek ko se počutiš totalno “unsafe” in brez opore odrasle obese. V strahu da se tebi ali otroku kaj ne pripeti in si želiš samo še domov.

Kaj bi svetovala vsem samskim starsem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Za “samsko” potovanje z otroki je za mamo potreben velik pogum. Pristotnih je ogromno strahov, pomislekov. Ampak ko se enkrat usedeš v avto in rečeš zmorem, potem gre in na koncu steče vse tako kot mora. Opogumite se in razmišljajte samo o pozitivnih stvareh. Naj bo vaš moto: “Zmorem!”

Največja želja za prihodnjost je obisk t.i. ABC otokov – Aruba, Bonaire in Curacao.


KATJA IN LU

Za konec pa še moja malenkost. Z danes 8-letnim Lu-jem sem kot samska mami potovala pri njegovih 5,6 in 7 letih starosti. Ker živimo v tujini, sva vse od rojstva dostikrat sama potovala na obisk v Slovenijo in drugam, tudi z letalom pri le dveh mesecih starosti. Na prvo daljše backpacking potovanje v Hong Kong, Macau in na Filipine sva šla pri 5 letih, leto kasneje pa sva si privoščila sanjski 2-mesečni odklop v Singapurju, na Novi Zelandiji, Cookovih otokih, Fidžiju in Vanuatu. Vmes sva v lastni režiji kr sama obiskala še Mallorco, Dunaj in en kup nemških mest. Po Evropi najraje potujeva z avtom in vlaki, sicer pa z nahrbtnikom in javnimi prevozi. Spiva v guesthousih in Airbnb stanovanjih, v večjih mestih sva včasih rada tudi v kakšnem boljšem hotelu, poleti pa nama ne uide tudi kakšen vikend kampiranja s šotorom. V Sloveniji največkrat obiščeva Piran, domačo Ljubljano in pa Kranjsko Goro z okolico, kjer pozimi tudi malo posmučava.

Tale blog že 5 let pišem za svojo dušo, pa tudi za Lu-ja. Za ohranjanje spominov. Pa tudi za vse vas, ki pridno brete in morda dobite kakšno uoprabno informacijo, nasvet, idejo in inspiracijo. Potovalnim dogodivščinam lahko sledite tudi na Facebooku in Instagramu.

Lu in jaz na otoku Aitutaki, Cookovi otoki

Kaj je najboljše pri potovanjih kot samski starš? Popolna svoboda odločanja kam, kdaj in kako. Z otrokom postaneš nepremagljiv tim in se še bolj povežeš, bolje spoznaš samo sebe in konec koncev tudi otroka.

Si imela kdaj slabo izkušnjo na poti kot samska mama? Te je bilo kdaj strah? Slabih izkušenj nimam, prej nasprotno. Strah me je pa včasih samo tega, da bi se na poti meni kaj zgodilo in bi moral sin za marsikaj sam poskrbeti.

Kaj bi svetovala vsem samskim staršem, ki si želijo na pot z otroki, pa si ne upajo? Začnite s krajšimi izleti, morda na že znane destinacije, kjer se počutite domače. To vam bo dalo potrebno samozavest za kam dlje. Predvsem pa ne komplicirat – če zmorete vse sami tudi doma, v stresnem vsakdanjiku, boste zmogli vse to in še več tudi na potovanju. In ne pozabit, nesreče se zgodijo tudi doma.

Že nekaj časa sicer spet potujemo večinoma v troje, mogoče pa nama vseeno še kdaj uspe na kakšno pot kr sama. Lu navija za Japonsko, Mehiko in pa Qatar v času svetovnega prvenstva v nogometu, mami bi šla pa itak vsepovsod haha.

Hvala še enkrat vsem za sodelovanje, izčrpne odgovore in dragoceni čas. Ne dvomim, da je pred nami še zvrhan koš dogodivščin in močno upam, da smo s tem prispevkom kakšnega samskega starša navdušile nad potovanji z otroki.

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *