Tale NOVOZELANDSKI DEL POTOVANJA se je zgodil čisto po naključju in moram priznati, da smo bili sprva kar malo razočarani nad odpovedanim oziroma prestavljenim poletom iz Rarotonge, od koder smo morali odleteti 5 dni predčasno. Poleg tega smo za spremembo načrta izvedeli le 3 tedne pred odhodom in smo te ekstra dni na Novi Zelandiji morali v zelo hitrem času splanirati – se odločiti kam sploh gremo, rezervirati spanje in avto pa še kaj. Opcija B je bila polotok Coromandel in Bay of Plenty, a zaradi tamkajšnjih poletnih šolskih počitnic in novega leta ni bilo šanse dobiti ugodnih prenočišč. Tako nam je ostal tale polotok Northland in če vam čisto po resnici nekaj zaupam – bilo nam je noro všeč. Resno, na koncu smo bili še veseli, da se je vse tako izteklo, ker smo bili nad Novo Zelandijo tako navdušeni, da smo takoj rekli, da se kmalu vrnemo! Mogoče se pa res vse zgodi z namenom. Tule pa še en res dolg potopis o našem road tripu po severu Nove Zelandije.
Kraji: Auckland, Waiheke island, Waipu caves, Whangarei, Bay of Islands, Paihia, Russel, Karikari Peninsula, Giant Te Paki, Cape Reinga, Waipoua forest
Kako: z najetim avtom, ladje
Prenočišča: apartmajih
NOVO ZELANDIJO SMO OBISKALI, KO JE IMEL LU 5 LET. PREBERI VEČ O NOVI ZELANDIJI Z OTROKI NA KONCU TEGA PRISPEVKA.
KORISTNE INFORMACIJE ZA POTOVANJE PO NOVI ZELANDIJI
KAKO DO TJA & NAOKROG
Iz FRANKFURTA smo leteli preko SINGAPURJA v AUCKLAND, s Singapore Airlines in Air NZ, oba POLETA sta bila krepko preko 10 ur, a smo nalašč rezervirali tako, da sta bila čez noč. Na začetku potovanja smo preživeli že par dni v Aucklandu in pa več dni na COOKOVIH OTOKIH (Aitutakiju in Rarotongi), potem pa prileteli nazaj v Auckland na PRVI JANUAR 2017. Super začetek novega leta, kajne?
Na letališču smo NAJELI AVTO (Toyoto Yaris) in se po levi odpeljali novi dogodivščini naproti (vožnjo po levi smo vadili že na Cookovih otokih). Navigacije nismo imeli, smo se pa čisto brez problema znašli z dobrim starim papirnatim ZEMLJEVIDOM. Čeprav RAZDALJE na zemljevidu morda ne izgledajo velike, pa smo porabili kar nekaj časa, da smo prišli od A do B. Ovinkaste ceste, ki so včasih zdrsljive ob dežju in stroge HITROSTNE OMEJITVE vam res preprečijo hitro potovanje. AVTOCEST tu takorekoč ni, le par kilometrov okrog Aucklanda. Sicer pa – super dežela za road trip.
PRENOČIŠČA NA SEVERNEM OTOKU
Sprva smo nameravali najeti CAMPERVAN, v katerem bi seveda lahko tudi spali in se sprotoma odločali kam in kako, a nažalost ga ni bilo mogoče najeti za tako kratek čas. Tako smo že od doma rezervirali APARTMAJE S KUHINJAMI, kar s eje izkazalo za izjemno praktično. Sicer smo kosila ali pa kak prigrizek pojedli v restavracijah, ampak zvečer je prav pasala kakšna solatka ali pa narezek na terasi. Zajtrk v pižami in kava v postelji ima tudi svoje čare.
NOVOZELANDSKA KULINARIKA
Jaz sem uživala v ŠKOLJKAH, RIBICAH in RIBJIH JUHAH, moški del pa še v kakšnem dobrem ZREZKU – obvezna priloga OCVRT KROMPIRČEK. Tega smo sicer vsakič res z veseljem pojedli, ampak nam doma ni nič huda ko od slednjega malo abstiniramo. NZ ima tudi presenetljivo dobro in razširjeno ponudbo različnih PIV.
SUPERMARKETI so ponavadi ogromni in zelo dobro založeni tudi z najrazličnejšimi internacionalnimi dobrotami. Preden se odpravite na daljšo vožnjo s eje pametno založiti s prigrizki (še posebej, če potujete s takimi lakotniki kot jaz haha) – včasih se namreč res dolgo ne srečate kake vasi s trgovino. V skrajnem primeru se kaj najde tudi na BENCINSKIH ČRPALKAH.
KAJ VIDETI IN POČETI NA POLOTOKU NORTHLAND
Na naš PRVI DAN smo prevozili cca 200 km v vse do kraja WHANGAREI, kjer smo prvič prenočili. Na poti smo občudovali očarljivo ZELENO GRIŠEVNATO POKRAJINO in se tu in tam ustavili na kakšni RAZGLEDNI TOČKI. Prvi in edini res pravi postanek pa smo ta dan naredili pri JAMAH WAIPU.
JAME WAIPU | čarobno podzemlje s svetlečimi črvi
Tele jame so prava poslastica za vsakega popotnika – nobene vstopnine, nobenega vodenega ogleda, turistično bolj nerazvito, za nameček lahko znotraj opazujete na tisoče t.i. „SVETLEČIH ČRVOV“ (Glow worms), v neposredni bližini pa se nahaja še divji kamp. Vse kar rabite so ČEVLJI, KI SE LAHKO ZMOČIJO in NAGLAVNA SVETILKA. Vstop je sicer na lastno odgovornost a z dobro mero previdnosti bo vse uredu. Lu je bil navdušen in na najino srečo, ga v čisti temi ni bilo prav nič strah. Cela dogodivščina.
VHOD V JAMO je čisto blizu parkirišča, tako da sploh ni treba daleč hodit – kmalu boste med zelenjem opazili ogromen stalagmit, kraško steno številne stalaktite. V jami ni prav nobenih poti, greste pač malo po svoje – včasih bo treba tudi po vodi in res je zelooo blatno in drseče zato previdnost ni odveč.
Nažalost ni brez stojala prav nobena fotka znamenitih svetlečih črvov uspela tako kot sem si zaželela, zato raje nobene ne prilepim. Saj bomo še kdaj šli na NZ, tole pa tudi ni edina jama, kjer jih lahko vidite. Sicer pa je pogled na modre svetleče se pikice v črni temi res enkraten in nekaj posebnega.
Še malo blatni smo pohiteli proti kraju WHANGAREI, kjer smo si pripravili okusno večerjo in po pivu ob sončnem zahodu utrujenih nog popadali v postelje – res je bil dolg dan.
WHANGAREI | Hatea loop walkway po prijetnem manjše mesto in obisk slapu
DRUGI DAN smo začeli s sprehodom po delu krožne poti HATEA LOOP WALKWAY in mesto nas je res pozitivno presenetilo. Tule smo rpespali bolj kot ne iz nuje, ker se nam časovno drugače ne bi izšlo, ampak očitno je že moralo biti tako. Polno luštnih TRGOVINIC, GALERIJ, MUZEJEV in PARKOV. Aja pa da ne pozabim še na res veliko MARINO ZA JADRNICE – kar veliko evropskih smo videli, sigurno kakšni upokojenci uživajo na poti okoli sveta.
NZ nas je med drugim navdušila tudi s ČUDOVITIMI OTROŠKIMI IGRIŠČI. In Whangarei ni bil prav nobena izjema. Moderna, čista, z ustrezno zaščito pred soncem pa še brezplačna pipa s pitno vodo na vsakem koraku. Lu je užival 100 na uro .
Če sodimo po polno zasedenem parkirišču so WHANGAREI SLAPOVI ena največjih atrakcij daleč naokrog. V pol urce smo prehodili KROŽNO POT in si slapove ogledali od zgoraj in od spodaj – na poti je kar nekaj krasnih kotičkov za piknik. Mi tule še nismo bili dovolj lačni.
Novozelandčani (se jim reče tako? Včasih že malo pozabim po slovensko ;)) so reees zelooo prijazni. In to na tak prav nevsiljiv način. Na vsakem koraku slišiš standardni „how you doing mate“ in če slučajno odgovoriš s čim daljšim od „fine thanks“ si pečen za vsaj 15 min pogovora ;). Kar je super. Tule nas je doletela spet neverjetna organiziranost in prijaznost – ena oseba že na dovozu na parkirišče usmirja voznike na prosto mesto. PARKIRIŠČE je brezplačno. Potem ti druga oseba kar tako na kratko pove par zanimivoh podatkov o slapovih in ti nasmejano pokaže par mest za super kul fotke. Vstop do slapov je spet brezplačen. Na stojnici od “New Zealand´s cancer society” dobi Lu še brezplačno 150 ml sončno kremo s 50 SPF faktorjem, kar tako. Potem obiščemo še nenormalno čist brezplačni WC in se odpeljemo naprej, med tem ko nam tista prva gospa s parkirišča prijazna maha vse dokler je ne izgubimo iz vizirja v ogledalu. GOSTOLJUBNOST DO TURISTOV NA NAJVIŠJI RAVNI.
PLAŽI TUTUKAKA & MATAPOURI | postanek za kopanje na poti v Paihio
Ker je bil res krasen sončen dan, smo se odločili POISKATI KAKŠNO LEPO PLAŽO, kjer bi parkrat zaplavali in se malo posončili. Konec koncev je bilo doma v Nemčiji pod ničlo, glede na našo vremensko poročilo, mi pa v japonkah. kakšnih 45 minut iz Whangarei-a proti severni obali smo našli tale biser, plažo MATAPOURI. Morje je bilo prav prijetno toplo, preden smo se slanih las in „peščenih nog“ odpeljali naprej smo se še fino najedli, spet FISH & CHIPS, kakopak.
RUSSEL | izlet z ladjo v Russel iz kraja Paihia
Končno v PAIHII. Bil je čudovit večer in imeli smo še ravno dovolj časa za še zadnjo aktivnost dneva – VOŽNJO PREKO ZALIVA DO KRAJA RUSSELL. Potniški trajekt nas je do cilja pripeljal v dobrih 20 minutah. Vozijo na vsako uro, zadnji se v Paihio vrača ob 22:00.
Tule smo se samo sprehodili naokrog in si privoščili en res dober SLADOLED – poprej smo že nakupili sveže sestavine za večerjo, zato smo izpustili obisk ene izmed čudovitih RESTAVRACIJ tukaj – zdelo se nam je, da je ponudba slendjih res odlična.
Russell ima sicer ZELO POMEMBNO ZGODOVINO – znan pod imenom KORORAREKA, je to prav zares PRVA EVROPSKA NASELBINA IN MORSKO PRISTANIŠČE NA NZ, za kratek čas je bila to celo PRESTOLNICA države. Tu je veliko zanimivoh MUZEJEV in LEPO OHRANJENIH STARIH HIŠ, kraj je prav prijeten in se splača na obisk.
PAIHIA | turistično mesto in dobro izhodišče za nadaljne izlete po polotoku
V PAIHII SMO 2x PRESPALI. Prvi dan smo smo prevozili dooolgo pot do vrha polotoka, vse do rta CAPE REINGA in nazaj v Paihio, drugi dan pa smo si privoščili KRIŽARJENJE PO ZALIVU BAY OF ISLANDS. Več o slednih v nadaljevanju. Najprej še malo o samem kraju Paihia.
Paihia je sama po sebi kar velik kraj, oziroma boljše rečeno – večji, kot smo pričakovali. Prijeten center z mnogimi RESTAVRACIJAMI, TRGOVINAMI, TURISTIČNIMI AGENCIJAMI in INFO CENTRI, urejene SPREHAJALNE POTI, poleg tega pa še lepo PLAŽO. Blizu najdete tudi SLAPOVE, do katerih pa je kar dolg pohod. Sedeva pa je Paihia deležna tolikšnega obiska tudi zaradi PRISTANIŠČA iz katerega dnevno odpluje več ladij na izlete po zalivu.
WAITANGI TREATY GROUNDS | najpomembnejše novozelandsko zgodovinsko mesto
Točno na tem mestu, je bila podpisana znamenita THE TREATY OF WAITANGI – zelo pomembna POGODBA, sklenjena s strani BRITANSKE KRONE in številnimi MAORSKIMI POGLAVARJI. Danes je to ključni dokument, ki prikazuje NOVOZELANDIJO KOT NACIJO.
Hkrati je to Novozelandsko NAJPOMEMBNEJŠE HISTORIČNO MESTO in komaj verjamem, da smo obisk morali izpustiti. Na žalost smo prišli prepozno, saj se vse skupaj zapre že ob 17:00! Tako bi imeli le kakih 15 minut za ogled, vstopnina pa je vrtoglavih 40$ po osebi. Smo si pa vsaj zunaj in v vstopni dvorani malo prebrali o vsem skupaj ;). Sicer lahko tule poleg MUZEJA, VODENEGA OGLEDA in KULTURNE PREDSTAVE občudujete enega največjih lesenih vojnih vaka čolnov na svetu.
Na naš TRETJI DAN smo naredili ogromno kilometrov – okrog 500, kar nam je vzelo okrog 7 ur. Se je pa splačalo malo pomatrat z vožnjo. Prvi postanek smo naredili pri čudovitih ogromnih sipinah GIANT TE PAKI, kasneje smo se sprehodili do svetilnika na CAPE REINGA, namočili stopala na plažah polotoka Karikari in se pred tik sončnim zahodom vrnili v Paihio. Še dobro, da so bili dnevi dolgi in se je stemnilo šele po 9. uri zvečer.
GIANT TE PAKI SAND DUNE | mogočne sipine in spust z deskami
Najbolj znana atrakcija v TE PAKI RECREATION RESERVE je sigurno tale ogromna sipina, GIANT TE PAKI, po kateri se lahko spustite z bordi ali pa jih preplezate bosih nog. Pri potoku je parkirišče, WC in izposojevalnica bordov (za 10$) – slednje lahko najamete tudi kje ob glavni cesti, bodo malenkost cenejši.
Tule nam je bilo zelo všeč, sploh Lu je seveda neizmerno užival gor in dol po sipinah :). Se splača ustaviti, četudi na hitro. Če imate ustrezen avto, lahko od tu zapeljete še na znamenito NINETY MILE BEACH, po kateri se celo na zemljevidu iznačena „cesta“ po plaži – le z 4WD.
CAPE REINGA | svetilnik na najbolj severozahodni točki rta Aupouri
Naprej do svetilnika na najbolj SEVERNOZAHODNA TOČKA RTA AUPOURI – zelo pomembno MAORSKO MESTO, saj naj bi prav tu vse duše odšle v podzemlje. Cape Reinga je tudi predlagan za uvrstitev na seznam dediščine UNESCO.
Na izbiro je nekaj manjših parkirišč, ko se napolnijo s eparkira ob cesti. Potem pa je do skrajne točke pred vami še zanimiv sprehod do SVETILNIKA, kjer si mimo grede lahko še kaj preberete na info tablah, razgledi so pa itak super.
KARIKARI PENINSULA | krasne divje plaže
Kot da še ne bi imeli dovolj vožnje, smo zavili še na tale polotok in na slepo poiskali plažo – PLAŽA TOKERAU se nam je zdela prav idealna za postanek. Na žalost je bilo danes tule res premrzlo za kopanje, smo se pa zato natekali gor in dol, da smo bili prav zadihani. Pa tudi nekaj zanimivih ptic smo srečali in naštudirali nešteto oblik in barv ŠKOLJK.
Ta res dolg dan se je bližal koncu, a našemu neumornemu 5-letniku še ni bilo dovolj, smo morali še na IGRIŠČE. Potem pa po hitrem postopku večerja + kozarec vina + spanje.
“BAY OF ISLANDS” IZLET Z LADJO IZ PAIHIE | najlepše otočje in plaže daleč naokrog
V zadnjih dneh smo videli in izkusili že toooliko zanimivih stvari, ampak tale izlet je vsekakor eden izmed VRHUNCEV POTOVANJA. Malo nam je bilo žal, da ga nismo rezervirali že kar po internetu, ker je bilo na licu mesta res skorajda nemogoče dobiti še kakšno prosto mesto. Še dobro da imajo v ponudbi TOLIKO RAZLIČNIH ITINERARJEV IN TIPOV ČOLNOV – po 4 telefonskih klicih v druge agencije smo končno nekaj našli. Odpluli smo ob 10-tih zjutraj (potem ko smo spakirali in se odjavili iz apartmaja), vrnili pa ob 15:30 popoldne. Po še zadnjem okusnem ribjem kosilu v Paihii je bil čas za premik.
Po KRIŽARJENJU MED OTOČKI, RAZTRESENIMI PO ZALIVU smo se za nekaj časa ustavili na otoku URUPUKAPUKA (smešno ime, ne?) in se izkrcali v čudovitem zalivu OTEHEI. Imeli smo 2 možnosti: dolgo kosilo z razgledom ali pa POHOD PO OTOKU in pomožnosti še kopanje. Veselo smo pognali v hrib. In bilo je prekrasno, res. Super razgledi.
Bili smo res izjemno hvaležni za tale sonček – ne vem kako bi vse skupaj izgledalo, če bi deževalo, verjetno bolj klavrno. Našli smo tudi idealen zaliv za kopanje, SUNSET BAY – tule je bil tudi tak DIVJI MINI KAMP, kjer sta 2 novozelandski družini preživljali del šolskih počitnic. Zgledalo je prav idilično! Morje pa mrzlo kot ne vem kaj – tokrat smo se vseeno opogumili in se na hitro vrgli v vodo.
Po par urah smo skočili nazaj na naš hitri čoln in se prepustili preostanku izleta – peljali smo se do znamenite skale THE HOLE IN THE ROCK. Saj ne, da take skale z luknjo ne bi na Hrvaškem, na Portugalskem, v Vietnamu pa še kje poprej videli, ampak vsakič je še zmeraj zanimivo.
Če smo že imeli ogromno srečo z lepim vremenom, je vsekakor NISMO IMELI PRI DIVJIH ŽIVALIH. Tule je namreč baje čisto običajno, da se vidi DELFINE, včasih pa celo ORKE in KITE. Mi smo se morali zadovoljiti z zelenimi hribčki in črnimi skalami – vsega pač ne moreš imeti, ne? ;).
Na srečo je bilo morje dovolj mirno, da smo lahko ZAPLULI SKOZI OZKO LUKNJO. Na trenutke je bilo malo strašljivo, ker gre res na centimetre, ampak nekako se mi zdi, da tega niso prvič izvedli.
OPONONI & OMAPERE | divja neokrnjena obala na zahodni strani
Na poti do prastarega gozda WAIPOUA FOREST, blizu katerega smo še zadnjič prespali, smo se morali spontano ustaviti še na tejle OBALI in se zapeljali še do razgledne točke v ARAI-TE-URU RECREATION RESERVE.
Kakšni razgledi! Tole nas je bilo sigurno eno boljših NEPRIČAKOVANIH PRIJETNIH PRESENEČENJ, ki seveda niso redka na potovanjih. Včasih pač ni vsega v knjigah.
WAIPOUA KAURI FOREST | najstarejše Kauri drevo in največja populacija rjavega kivija
Naš ZADNJI DAN smo začeli z obiskom tega prekrasnega GOZDA, ki je dom nekaterim NAJSTAREJŠIM KAURI DREVESOM NA NOVI ZELANDIJI, nekatera od njih so STARA MED 2000 IN 3000 LET.
Obiščete lahko par predelov gozda, povsod so speljane OZNAČENE POTI in prav povsod morate pred vstopom na poti opraviti tale POSTOPEK ČIŠČENJA ČEVLJEV. Kauri drevesa so namreč močno občutljiva na določeno glivo, in v skontaktu z njo odmrejo. Gozd je sicer tudi dom NAJVEČJE POPULACIJE RJAVEGA KIVIJA na severnem otoku NZ. Na žalost nismo nobenega srečali, so bolj plašni.
Najprej smo se sprehodili do NAJSTAREJŠEGA ŽIVEČEGA KAURI DREVESA NA NZ – GIANT TANE MAHUTA. Do slednjega je res le kaki 2 minuti z glavne ceste, zato ga vsekakor ne izpustite. Ko takole stojiš pred tem ogromnim deblom se re spočutiš majhnega pred mogočno naravo.
Malo naprej z avtom smo se ustavili še pri malo daljši pešpoti, t.i. FOUR SISTERS WALK, ki vodi do štirih dreves, katera rastejo zelo tesno skupaj – ime 4 sestre se zdi kar ustrezno ;).
Od tu smo še kake četrt ure nadaljevali do drugega največjega kauri drevesa, TE MATUA NGAHERE. Tule nam je bilo spet zelo všeč, gozd je bil spet nekaj čisto posebnega, nekaj novega za naše oči.
NAZAJ V AUCKLAND IN DOMOV | zadnji dan potovanja
Do našega poleta ob 1:00 ponoči smo imeli še precej časa, zato smo vozili prav počasi in uživali še zadnje ure ob pogledih na to lepo zeleno pokrajino. V kraju DARGAVILLE smo se ustavili na igrišču in začudeno opazovali neštete napise v HRVAŠČINI, srečali smo res ogromno VINOTEK s priimki kot so Babich, Boric in podobni, pa celo „dalmatinsko hišo kulture“. Seveda sem ob prvi priliki izbrskala že pospravljen vodič po NZ, ker me je res zanimalo, kaj se tu dogaja haha. In poglej, res nekaj piše na to temo – prav DALMATINSKI IZSELJENCI so na Novo Zelandijo prinesli trto in kulturo pitja vina. Tole se nam je zdelo strašno kul.
Se mi zdi da tale prispevek ne bo popoln, če ne obesim še vsaj ene fotk OVC.
NOVA ZELANDIJA NAS JE ENOSTAVNO NAVDUŠILA – tako je preprosto potovati, ni prav nobenih strupenih živali, ljudje so nenormalno prijazni, dobra hrana in še boljše vino, najboljša otroška igrišča, čudovita in raznovrstna narava so poskrbeli za to, da smo že po prvem dnevu na glas rekli: „SEMLE PA ŠE PRIDEMO!”
POTOVANJE NA NOVO ZELANDIJO Z OTROKI
Čeprav smo videli le majhen košček Nove Zelandije, lahko po tem kar smo doživeli rečem, da je tole EDEN NAJBOLJŠIH KRAJEV KAMOR LAHKO PELJETE OTROKE. Ugodna KLIMA in krasna NARAVA, kjer so otroci lahko res cel dan zunaj, peščene PLAŽE, GOZDOVI, ZELENI HRIBČKI, JAME in še in še. Za prav posebno AVANTURO lahko poskusite DIVJE KAMPIRANJE – na NZ tudi ni STRUPENIH ŽIVALI. PREHRANA je zelo podobna evropski, zato s tem res ni problema. Moderna vzdrževana OTROŠKA IGRIŠČA in nenormalno dober SLADOLED sem že omenila, ane?
Edina slabost je pač ODDALJENOST od Evrope in DRAGE LETALSKE KARTE. Prve dni pričakujte JET LAG. Razen tega pa je potovati po državi zelo preprosto, pe še angleško govoreča država je, zato ne bo problema s komunikacijo. Mi smo imeli res same POZITIVNE IZKUŠNJE in sigurno se še vrnemo.
SHRANI PIN
