Norveška. Narava v najlepši luči. Kadar se pokrajina lesketa v soncu in kadar se ovije v mistične meglice. Raj za vse, ki ljubijo hribe, slapove, reke in jezera, gozdove, morje, ribolov, divje kampiranje, mir in tišino. Raznolika pokrajina in enkraten spekter zeleno – modrih odtenkov pobočij gora in globin voda naju kljub večjemu številu turistov v poletnih mesecih ni razočaral.

Tokrat sva se za kar 5 tednov podala na skandinavsko – baltski road trip in Norveška je bila druga država, ki sva jo obiskala.

---

Norveška je ogromna in za potovanje od juga do severa sva porabila približno 3 tedne. Seveda bi vse skupaj lahko izpeljala veliko hitreje, ali pa veliko počasneje. Na dan sva v povprečju prevozila res ogromno, kilometri na števcu se zaradi OVINKASTIH CEST in VELIKO TRAJEKTOV obračajo počasi. Začela sva v KRISTIANSANDU, kamor sva s trajektom prispela iz danskega HIRTSHALSA. Nadaljevala sva do prvega fjorda, LYSEFJORD, v okolici katerega je veliko možnosti za pohode (PREIKESTOLEN, KJERAG, FLORLI) do STAVANGER-ja in po obali med otočki do BERGEN-a. Od tu pa spet malo med fjorde, kljub slabšem vremenu sva se zapeljala po SOGNEFJORD-u in GEIRANGERFJORD-u. Seveda nisva izpustila serpentin na famoznem prelazu TROLLSTIGEN in opevane ceste ATLANTIC ROAD. Po obali sva skakala po otočkih in se cijazila med čudovito pokrajino po CESTI Fv17 vse do ARHIPELAGA VEGA. Slednji naju je pozitivno presenetil. Obiskala sva tudi 2 ledinika, SVARTISEN in JOSTEDALSBREEN, potem pa v kraju BODO skočila na trajekt to LOFOTOV. Lofote sva prečesala od juga do severa in končala v kraju ANDENES, preden sva se podala še na zadnjih nekaj sto kilometrov norveških cest do ŠVEDSKE MEJE.

KRISTIANSAND | iz danskega Hirsthalsa s trajektom v Kristiansand

Prvi norveški pozdrav je bil precej nespektakularen. KRISTIANSAND je veliko mesto, trajekt je prispel v najhujši prometni konici in čeprav je tule baje kar nekaj zanimivih MUZEJEV in ostalih ATRAKCIJ, sva se odločila čim hitreje pobegniti v naravo, proti severu. Namenoma sva izpustila OSLO – ker sva tam že bila, ker bi to pomenilo še veliko dodatnih kilometrov in tudi zato, ker je pač ena najdražjih prestolnic.

SINNES | čudovita pokrajina med Kristiansandom in Lysefjordom

Niti DEŽ in MEGLA nama nista pokvarila navdušenja nad prekrasno POKRAJINO IN ZVITIMI CESTAMI. Bolj kot sva se približevala SINNES-u, lepše je postajalo in nevemkolikokrat sva se ustavila za fotko. Malo naju je s tira vrglo le PRVO SREČANJE S KOMARJI. Na enem postanku sva namreč naletela res na ogromen roj, tako da si niti ust več nisva upala odpret. Ampak na srečo se nama je to pripetilo le dvakrat v naslednjih 3 tednih. Pač nesrečno naključje, da je bilo ravno prvi dan.

Po številnih postankih sva končno našla PRVO PRENOČIŠČE. No, bolje rečeno, prvo mesto za prenočišče. Ob jezeru. Brez roja komarjev. Tudi v rahlem dežju je bilo naravnost čudovito. Vsa navdušena, da lahko legalno spiva v divjini, sva razpakirala žar in z dobro mero vztrajnosti zakurila ogenj. Večerja. Mrzlo pivo. In en velik nazdravje novim dogodivščinam.

Naslednje jutro sva bridko ugotovila, da se megla še kar ni dvignila in na račun tega sva morala izpustiti en super pohod. Ja, ravno tistega do tiste znamenite ukleščene okrogle skale. V megli, dežju in spolzkih blatnih tleh pač ne bova hodila 6 ur. Sicer sva začudeno ugotovila, da je parkirišče skoraj polno zasedeno in da nekateri dejansko hodijo v takem vremenu. No, vsak po svoje. Včasih pač ni najbolj pametno z glavo skozi zid. Sva se raje odpeljala po NORIH SERPENTINAH dol do kraja LYSEBOTN, na koncu krasnega fjorda LYSEFJORD.

LYSEBOTN & LYSEFJORD | vožnja s trajektom po čudovitem fjordu

V mini kraju LYSEBOTN vas poleg KAMPA, TURISTIČNE AGENCIJE in TRAJEKTNEGA POMOLA ne čaka veliko. Med čakanjem trajekta po fjordu do kraja FORSAND sva se na hitro sprehodila naokoli in kupila domače mleko in noro okusnega lososa.

Sicer je veter pihal na vso moč, še vedno je rahlo deževalo, vrhovi okoliških gora so se skrivali v megli, ampak je bilo vseeno čudovito. Jaz bi sicer še vedno raje vse skupaj doživela v soncu, ampak baje je v dežju bolj pristno. V dveh urah na trajektu sva se vsaj nagledala SLAPOV, trajekt pa sicer služi tudi kot TURISTIČNA LADJA, zato nas je cel čas spremljala RAZLAGA PO ZVOČNIKIH.

FLORLI | historična vasica z najdaljšim lesenim stopniščem na svetu

Trajekt se ustavi tudi v tej mali HISTORIČNI VASICI, ki slovi po vrtoglavih 4444 STOPNICAH – NAJDALJŠE LESENO STOPNIŠČE NA SVETU poteka vzdolž cevi za vodo, ki napaja tamkajšnjo hidroelektrarno, pohod gor in dol po stopnicah vam bo vzel približno 4 ure. Na račun megle sva razgibavanje ritnih mišic tokrat izpustila, v lepem vremenu je pa sigurno super dogodivščina.

KJERAGBOLTEN | ena najbolj fotogeničnih točk na Norveškem

Kot že rečeno nama tale podvig tokrat ni uspel. Če bi bilo vreme boljše pa bi se vsekakor „sprehodila“ do ene najbolj FOTOGENIČNIH TOČK južne Norveške. Sprehod je sicer bolj pohod, saj traja kar 6-8 ur, PARKIRIŠČE (na vrhu serpentin nad krajem LYSEBOTN) je plačljivo (20€). Deloma se hodi po SPOLZKIH SKALAH, zato dobra obutev ni odveč. Na cilju pa vas čaka osupljiva OKROGLA SKALA STISNJENA MED DVE STENI. Tisti ta pogumni lahko nanjo tudi stopijo, fotka bo fenomenalna. Strme stene se vidi tudi iz fjorda, a v času najinega obiska je bilo nažalost še preveč megleno.

PREIKESTOLEN | daljši pohod do spektakularne pečine

Naslednji dan sva se kočno spet prebudila v SONČNO JUTRO. Če nama že Kjerag ni bil namenjen, sva pa vsaj splezala na PREIKESTOLEN, 604m visoko PEČINO, ki se mogočno dviga nad 40km dolgem LYSEFJORDOM. Na PARKIRIŠČU (20€ za cel dan) sva bila med prvimi, malo čez 8 ZJUTRAJ. Brez heca, bodite zgodnji. Če vam uspe, se splača pohod začeti okoli 7 ure. Kasneje je namreč nepopisna gneča, sploh pa na takšen lep dan.

POHOD JE DOLG 7km in nama je z vsemi postanki po poti in daljšim postankom na vrhu vzel približno 4 URE. Načeloma LAHEK POHOD, a sva se vseeno dobro prepotila do vrha. Pot najprej vodi skozi krasen BOROV GOZD, se parkrat STRMO DVIGNE PO SKALAH, spet položno mimo JEZERC, še parkrat gor in dol in ste skoraj tam. Fjord vidite sicer šele čisto na koncu, a vas vseskozi spremlja KRASNA POKRAJINA z veliko možnosti za postanek.

Zadnji del se hodi po dokaj gladkih skalah, na koncu se pot rahlo zooži in že ste na slovitem SKALNATEM PLATOJU, velikosti kakih 25 x 25m. Ni za tiste z vrtoglavico, res je wow ko pogledaš dol. Tudi ni prav NOBENIH OGRAJ, zato pazljivo pri robu. Če imate še dovolj energije se splača povzpeti še višje, NAD PLATO, od tam je še lepši razgled.

Vam gneča ne diši? Tudi nama ne. Ampak tule ni panike, sva kmalu našla en plato čisto za naju, s krasnim POGLEDOM NA FJORD. Idealen plac za kosilo, ki sva ga seveda prinesla s sabo. Tu na vrhu sicer zelo piha, tako da anorak ni odveč.

Kljub res OGROMNEMU ŠTEVILU TURISTOV nazaj grede (pot je včasih zelo ozka in je prostora le za eno osebo) nama ni žal. Ko sva se spustila do parkirišča nama je bilo šele jasno od kje vse te množice ljudi – en avtobus pri drugem, zato res, bodite prvi. S PRENOČIŠČI NA DIVJE TU NAOKOLI je sicer kar problem, zato se jih večina odloči za edini KAMP. Na plačljivem parkirišču, kjer se začne pohod, ni dovoljeno ostati čez noč, ob cesti tudi ne. Midva sva kakih 10km spodaj našla eno POČIVALIŠČE OB CESTI z WC-ji in mizami za piknike.

STAVANGER | dobra izhodiščna baza za obisk vseh znamenitosti v tem delu države

S TRAJEKTA iz kraja TAU sva že od daleč ugledala silhueto 4. največjega norveškega mesta in bolj kot smo se približevali, bolj sva bila mnenja, da je tole SUPER BAZA ZA IZLETE, če ta del Norveške obiščete brez avta. Mesto ima vse, LETALIŠČE, MUZEJE, RESTAVRACIJE, krasno ARHITEKTURO in polno TURISTIČNIH AGENCIJ, ki ponujajo IZLETE PO IN OKOLI LYSEFJORDA. Če pridete za 5 dni in imate srečo z vremenom, boste prav vsak dan našli nekaj za počet. Midva se tule sicer nisva zadržala dlje časa, a ravno prav za prvi vtis.

STAVANGER – BERGEN PO CESTI E39 | po slikoviti cesti in številnih otočkih

Do kraja BERGEN vodi več poti, midva sva se odločila za CESTO E39, ki naju je peljala po OTOKIH. Ker je bil pač sonček. In sva si zaželela povohat morje. Ribe lovit. In večerjo ob sončnem zahodu.

Parkrat sva morala na TRAJEKT, nekajklrat v PODVODNI TUNEL, nekajkrat na MOST. Ravninska pokrajina na otokih je nekako posebna, večinoma SKALNATA OBALA, travniki nenormalno zelene barve, tu in tam kakšna RDEČA LESENA HIŠKA in par OVC. Na splošno je bilo na tej poti znatno manj turistov.

Sva se kar uredu odločila, našla sva super MESTO ZA DIVJE KAMPIRANJE, kjer sva bila čisto na samem. Z borovim gozdičkom in PLAŽO, pa še POMOL sva imela. In sva lovila ribe. In tudi večerjo s kozarcem vina sva si privoščila ob sončnem zahodu.

FANTOFT STAVKIRKE | tipična lesena cerkev

Tik pred krajem BERGEN sva se ustavila še pri tejle krasni tipični IZREZLJANI LESENI CERKVICI.Kot iz pravljice! Tale sicer ni ena najbolj znanih tovrstnih cerkva (kot npr tista v URNES, ki je tudi pod Unescom) iz 12.stoletja, pa vseeno.

Ocenjujejo, da jih je bilo na različnih koncih po Evropi zgrajenih približno 2000 – do danes se jih je največ ohranilo prav na Norveškem, le 28, njihova posebnost pa je prav v kombiniranju krščanskih motivov Z VIKINŠKO TEMATIKO ter čudoviti izrezljani leseni detajli.

BERGEN | drugo največje norveško mesto s krasno ribjo tržnico in Unescovim starim jedrom

Obiska DRUGEGA NAJVEČJEGA NORVEŠKEGA MESTA pač nisva mogla izpustiti. Prvič zaradi izvrstne RIBJE TRŽNICE, katere se spomnim še z mojega prvega obiska Norveške, in drugič zaradi čudovite ARHITEKTURE V STAREM MESTNEM DELU, ki je na seznamu UNESCO-ve DEDIŠČINE. S PARKIRIŠČEM sva imela tokrat res srečo, saj sva ga dobila le dobrih 5min peš hoje od tržnice. Sicer je mesto veliko, a stari del in ostale zanimivosti si lahko ogledate tudi v enem popoldnevu.

Bergen sicer slovi kot NAJBOLJ MOKRO MESTO V EVROPI – no, v času najinega obiska ne duha ne sluha o dežju. Sončen dan sva najprej izkoristila za sprehod po starem predelu mesta, BRYGGEN. Nekdanji domovi neustrašnih ribičev, lesene hiške raznoraznih barv, so danes po večini preurejene v lične TRGOVINICE, BUTIKE, GALERIJE in MUZEJE. Ne pozabit zaviti v stranske uličice in ozke pasaže, se splača.

RIBJA TRŽNICA V MESTU BERGEN je ena najbolj obiskanih in znanih tržnic v državi. Poleg RIB, lahko tu kupite seveda tudi ZELENJAVO in SADJE, v poletnih mesecih prevladujejo slastne JAGODE, BOROVNICE in MALINE. Tule so ribiči že v 13. STOLETJU trgovali z ribami, leta 2012 pa so odprli še NOVO POKRITO TRŽNICO, ki je odprta vse leto. Tu poleg ribarnic najdete tudi številne RESTAVRACIJE.

Ob vseh teh izložbah so se nama pocedile sline in kljub za nas vrtoglavih cenah, sva si privoščila OBLOŽENE RIBJE KRUHKE. In PIVO. 4 kruhki in 2 pivi, 40€. Naj bo. Še vedno veliko bolj poceni kot restavracije tule naokoli.

Med številne SEVERNOMORSKE DOBROTE, ki jih tule lahko kupite spada v prvi vrsti ODLIČEN LOSOS, ki je lahko dimljen, svež ali pa mariniran v vse sorte zadev. Potem so tu slastni RAKI, JASTOGI in ŠKAMPI. Seveda tudi ŠKOLJKE (kasneje sva na Norveškem jedla odlične jakobove pokrovače) in pa na žalost tudi KITOVO MESO. Slednjega nisva poskusila, sva pa brez pomislega kupila svežega lososa v treh različicah (20€ za 300g), ki sva ga pridno rezala za malice v naslednjih dneh.

BERGEN JE BIL FAJN. Mogoče bi bil še boljši, če bi si ogledala še kaj več od samega mestnega centra in starega dela, (šla z vzpenjačo na hrib FLOYEN, obiskala kak muzej pa še kaj) ampak 7€ PARKIRNINE NA URO nama je trkalo na vest in po nekaj urah sva šla naprej. Brezplačno spanje v avtu v mestu takoalitako ni mogoče. Še dobro da je dan dolg.

BERGEN – VOSS PO CESTI E16 & BERGSDALSVEGEN | nora pokrajina in osamljeni kraji

Iz Bergna sva se nekako brez plana napotila v smeri Geirangerfjorda in spotoma bolj kot ne nepričakovano doživela krasne stvari. Ena boljših odločitev je bila skrenitev z glavne ceste E16 na ozko in zvito cesto BERGSDALSVEGEN, ki naju je skozi MRAČNE OZKE TUNELE in neštete OVINKE pripeljala do TURISTIČNEGA KRAJA VOSS.

VOSS se nama je zdel čisto preveč turističen in sva se le na hitro ustavila, potem pa naprej, v iskanju prenočišča. Tega sva našla na enem res krasnem koncu, pri neke vrste OPEN AIR MUZEJU, za obisk katerega pa se je bilo treba predhodno najavit. Ko sva prišla ni bilo ninkjer nobenega in tale razgled je bil smao najin.

VOSS & VIK | turistična kraja, ki ju obdaja neokrnjena narava

Odločila sva se, da izpustiva obisk KRAJA FLAM, za katerega sva nekako predvidevala da bo vsaj enako turističen kot VOSS, če ne še bolj. Zato sva jo ubrala po najkrajši pti do fjorda SOGNEFJORD.

Pot naju je najprej nekaj kilometrov vodila po CESTI E16, potem pa sva zavila na CESTO 13 v VIK. Dobra odločitev – POKRAJINA TULE NAOKROG JE ČUDOVITA in nekako naju je spominjala na prvi dan na Norveškem. Zaplate snega, zelene doline, reke, jezerca in gore. Res wow.

SOGNEFJORD | najdaljši in najgloblji fjord v Evropi

NAJDALJŠEGA IN NAJGLOBLJEGA FJORDA V EVROPI tudi nisva mogla izpustiti. Po njem sva se zapeljala iz kraja VANGSNES proti kraju HELLA in mu po CESTI 55 sledila vse do kraja SOGNDALSFJORA. Čeprav opevan v vseh vodičih, naju ni pustil odprtih ust. Mogoče je za to deloma krivo tudi vreme, ki nama ta dan ni bilo najbolj naklonjeno, pa vseeno.

Da ne bo pomote, fjord je seveda impresiven, sploh če je to prvi ali pa edini fjord, ki ga obiščete. Nama se je v tistem trenutku zdel enostavno prevelik in ogromen.

BRIKSDALSBRE & NARODNI PARK JOSTEDALSBREEN | največji ledenik kontinentalne Evrope

VREME se je več kot očitno slabšalo, zato sva pohitela proti NAJVEČJEMU LEDENIKU KONTINENTALNE EVROPE, JOSTEDALSBREEN. Na žalost sva bila prepozna za VODEN POHOD PO LEDU, sva se pa vsaj odpeljala v BRIKSDALSBRE, kjer se po KRAJŠEM POHODU pride do enega izmed ROKAVOV LEDENIKA. Po CESTI 5 do kraja SKEI in naprej po E39 in fascinantni Fv60 do kraja OLDEN. Tu sva zavila na Fv724 in se ob krasnih LEDENIŠLIH JEZERIH vozila do konca ceste v BRIKSDALSBRE.

Kljub pozni uri sva šla na POHOD DO LEDENIKA, saj je vremenska napoved za naslednje dni kazala res nesrečno, napovedovali so celo sneg. Še dobro da je dan dolg in nama je tudi pozno popoldan uspelo. PARKIRIŠČE je plačljivo, tu je tudi RESTAVRACIJA in TRGOVINA S SPOMINKI, ja vse skupaj je malce bolj turistično, ampak se veeno splača. Pot najprej vodi med BRZICAMI in SLAPOVI (anorak pride prav, ker si cel moker kadar piha veter) in konča prikrasnem LEDENIŠKEM JEZERCU tik pod ROKAVOM LEDENIKA. Stopati po ledu ni dovoljeno, območje tik ob ledeniku je lahko tudi zelo nevarno, zato raje upoštevajte table.

PRVIČ NA NORVEŠKEM SVA ŠLA V KAMP. Sicer je tule okoli kar nekaj kampov, a tale (CAMPING GRYTA) nama je padel v oči že po poti proti ledeniku. Za 1 NOČ, 2 OSEBI in AVTO sva odštela le 23€. Ni slabo, za napol prazen kamp in top plac ob jezeru (ne, ni bilo komarjev). Za 4€ sva oprala še en ogromen stroj perila in uživala v zadnjem suhem večeru tega tedna.

Že ponoči nas je, kot napovedano, ujel dež in megleno in deževno je ostalo še cel teden. A proti vremenu pač res ne moreš nič. Ta del države sva torej doživela bolj v meglicah in s premočenimi nogami.

GEIRANGER FJORD | s trajektom po fjordu in z avtom na razgledno točko

Naslednji dan sva v dežju obkrožila INNVIKFJORD in se po CESTAH 15, E39 in 60 peljala v kraj HELLESYLT. Kljub vremenu sva se odločila, da se s TRAJEKTOM PELJEVA PO GEIRANGERFJORDU do kraja GEIRANGER. Lahko bi se peljala okrog po PANORAMSKI CESTI 63, ampak glede na meglo, verjento ne bi nič kaj dosti videla.

Ta 15km DOLG FJORD, zame eden najlepših na Norveškem, je tudi na seznamu UNESCO-ve dediščine. Resda je tole eno bolj TURISTIČNIH OBMOČIJ in če je po fjordu še nekako šlo (verjetno je bilo manj obiska zaradi slabega vremena), pa naju je v kraju GEIRANGER skoraj kap. Na cesti pravi zastoji avtobusev, hotel pri hotelu, restavracije, trgovine, ni da ni. Nekako sva se odvadila množic, zato se nisva v kraju nič ustavila.

OVINKASTA CESTA 63 iz Geirangerja proti EIDSDAL-u nama je postregla z eno super RAZGLEDNO TOČKO, kjer sva sicer komaj dobila parkirno mesto. Razgled s t.i. ORNESVINGEN-EAGLE ROAD na fjord je fenomenalen.

TAFJORD | ribarjenje v enem izmed manj znanih fjordov

Prenočila sva ob TAFJORDU, s pomočjo aplikacije Par4night sva našla kar uredu mesto s pomolom in krasnim pogledom na deževen fjord. Z malo truda in potrpežljivosti sva ujela VEČERJO, ki sva jo tokrat zaradi nizkih temperatur izjemoma pojedla kar v avtu.

TROLLSTIGEN | vratolomna “cesta škratov”

CESTA 63 naju je naslednji dan vodila po KRASNI GORSKI POKRAJINI z zaplatami snega, jezeri, slapovi in mogočnimi vrhovi. Ja, spet je malo deževalo in malo pihalo, napovedan je bil celo sneg. In res je bilo mrzlo, ampak kljub temu sva večkrat zlezla iz avta in občudovala hribe.

Počasi počasi sva se pripeljala do FAMOZNEGA PRELAZA, TROLLSTIGEN. Ikonična zvita cesta (po naše bi ji lahko rekli tudi CESTA ŠKTRATOV) s kar 10% NAKLONOM in 11 SERPENTINAMI je ena tistih „must do“ na Norveškem. Posledično je tule seveda spet kar gneča, ampak veliko PARKIRIŠČE na vrhu prenese vse. Dokaj na novo je tu postavljen tudi krasen CENTER ZA OBISKOVALCE in pa RAZGLEDNA PLOŠČAD, do katere vodi kratek sprehod. Nikar ga ne izpustite, razgled je krasen. Na jasen sončni dan je verjetno še lepši, no ali pa vsaj drugačen. Najin je bil pa bolj pristen, kot sva si večkrat ponavljala med tem ko so nama od mraza naježenih dlak šklepetali zobje.

Cesta je bila mokra in spolzka, po vrtoglavih ovinkih pa sva vseeno brez problema zvozila. Prav zabavno je bilo! No, jaz tule nisem vozila haha, mogoče zato. Tu in tam naju je zmočil slap, res je bilo ogromno vode te dni. Vsekakor priporočam vožnjo tule čez, tudi kadar dežuje.

TROLI IN NORDIJSKA MITOLOGIJA. Je svet zase. In je kompleksen svet v katerem imajo tudi TROLI pomembno vlogo. Ponavadi so to ogromna, bolj strašna bitja, ki živijo v gozdovih, v gorah ali pa v jamah. Ki jedo otroke in ugrabljajo žene. No, tile, ki sva jih srečala midva so bili kar prijazni :).

THE ATLANTIC ROAD | 8km dolga razgledna cesta

Počasi sem predvsem jaz res že imela dovolj dežja in mraza, ampak vsaj napoved za prihajajoči teden je izgledla bolj sončna. Pred nama je bila vožnja po še eni legendarni cesti, ATLANTSKI CESTI. Ta je le 8km DOLGA in se preko SPEKTAKULARNIH 8 MOSTOV vije po otočkih atlantskega oceana.

Ta del državne CESTE 64 velja za enega izmed POMEMBNEJŠIH GRADBENIH DOSEŽKOV, hkrati pa za eno NAJNEVARNEJŠIH CEST v Evropi. Morda se na sončen dan vse skupaj slišiprecej bizarno, a verjamite, ko močno piha veter in ob visokih valovih ali pa megli, je tole prava dogodivščina.

V iskanju sonca, sva pičila mimo TRONDHEIMA in se pri kraju STEINKJER odcepila na CESTO Fv17. Ta je sicer počasnejša od E6, ampak vodi po veliko bolj SLIKOVITI POKRAJINI . Najin glavni cilj so bili LOFOTI, a pot do tja je kar dolga, zato sva seveda naredila še kar nekaj postankov. Končno se je začelo jasniti in premosorazmerno z močjo sončnih žarkov je naraščalo moje navdušenje, da spet zavijeva v malo manj znane konce države.

Najprej je bilo treba POISKATI PRENOČIŠČE. Dovolj vožnje za ta dan. Včasih te kar potegne, ker je dan dolg in sploh kadar dežuje, bi najraje kar vozil in vozil dokler ne prideš na lepše. In ja, včasih sva prenočišče iskala po poteh, ki so skrite tudi zemljevidom. Ampak ravno te so bile včasih najboljše.

ARHIPELAG VEGA | čudovit manj znani arhipelag pod Unescovo zaščito

CESTO Fv17 prekine kar nekaj TRAJEKTNIH POVEZAV. In med čakanjem na enega izmed trajektov (nama je ravno en pred nosom odpeljal) sva se spontano odločila, da vzameva sosednjega, ki je peljal na ARHIPELAG VEGA. Seveda nisva nič vedela o tem arhipelagu, ampak v vrsti so imeli vsi avtomobili norveške tablice, kar je bil že dober znak. Med vožnjo s trajektom sva se pridno podučila o najini nepričakovani destinaciji.

In res, skoraj nikjer nobenih turistov. Juhu! Noro lepo je bilo tule. Takole je bilo verjento na Lofotih pred kakšnimi 40 leti. Teh 6000 OTOČKOV slovi po TRADICIONALNEM NAČINU ŽIVLJENJA RIBIČEV IN KMETOVALCEV, ki so te skalnate otoke naselili že stoletja nazaj. RDEČE LESENE HIŠKE, NORA POKRAJINA, MORJE in VISOKE GORE naju niso pustile ravnodušnih.

Na žalost je bilo VREME ŠE VEDNO ZELO SPREMENLJIVO in privoščila sva si le KRAJŠE SPREHODE. Drugače pa je tule CEL KUP POHODNIH POTI, od bolj do manj zahtevnih. Sigurno se splača, če imate čas in optimalne pogoje. Sva pa zato uživala z avtom po stranskih poteh.

PRVI UNESCO CENTER ZA OBISKOVALCE NA NORVEŠKEM je krasna zadeva! Ker se je odprl šele spomladi 2019, sva bila med prvimi obiskovalci – navdušilo naju je prav vse,od same ARHITEKTURE, do MUZEJA in celo TRGOVINE. Ja, tule si res nisem mogla pomagat in sem par stvari kupila.

ARHIPELAG VEGA je kot rečeno na seznamu UNESCO-ve dediščine. Je namreč POMEMBEN HABITAT za zelo specialno VRSTO RAC (Eider duck),katere PERJE JE ENO IZMED NAJDRAŽJIH NA SVETU. Noro mehko je. Race so naseljene na več otočkih arhipelaga, za pomoč pri gnezdenju so jim na voljo posebne LESENE HIŠKE.

Prvič na Norveškem sva šla tudi v čisto pravo RESTAVRACIJO, na kosilo. 3 hodi s kozarcem vina so teknili kot že dolgo ne, za oba sva odštela okoli 90€. Restavracijo sva našla v krasnem hotelu HAVHOTELLENE, kjer sicer nisva prenočila, ampak ob kakšni drugi priliki se ga ne bi branila.

LEDENIK SVARTISEN | drugi največji norveški ledenik

Nazaj na celini, sva se ustavila še pri LEDENIKU SVARTISEN, ki je DRUGI NAJVEČJI NORVEŠKI LEDENIK. Na žalost nama jo je spet vreme zagodlo in tako sva s eodločila spustiti obisk ledenika čisto od blizu. Če imate več sreče, se lahko najprej z LADJO PELJETE ČEZ FJORD, potem pa vas čaka še POHOD DO LEDENIKA. Sposodite si lahko tudi KOLESA, ki jih brez problema vzamete na ladjo, baje se da super prikolesariti do ledenika.

LOFOTI | najbolj fotogenični norveški otočki

LOFOTI SO ZGODBA ZASE. Zato sem jim posvetila tudi SVOJ POST. Vsega, kar sva tam V 1 TEDNU doživela, se ne da tako na hitro opisat. Videla sva KITE, ORKE, ŠLA NA POHODE, LOVILA RIBE, UJELA POLNOČNO SONCE, UŽIVALA NA ČUDOVITIH BELO PEŠČENIH PLAŽAH, SE NAJEDLA CIMETOVIH KOLAČKOV in še in še. Prečesala sva veliko kotičkov od juga do severa in seveda z izjemo kampa v Andenesu, spala na divje. Raje kliknite na spodnji gumbek in si preberite potopis. Za prvi vtis pa tale kolaž.

preberi več o LOFOTIH

Z LOFOTOV PROTI ŠVEDSKI | nadaljevanje road tripa

Tule nekje sva se odločila, da NE GREVA DO NORDKAPPA. Slednje bi namreč pomenilo še dodatnih par sto kilometrov vožnje in po pravici povedano se nama ni dalo vozit do onemoglosti samo zaradi kljukice. No, sicer pa sem jaz že tam bila haha, pa tudi ni spet nič kaj posebnega. Je bolj občutek da si prevozil pot do vrha Evrope kot pa kaj drugega. Še zadnjič sva prenočila blizu NARVIKA in jo naslednji dan mahnila na ŠVEDSKO. Od tam pa preko Finske in Baltskih držav & Poljske nazaj v Nemčijo.

ČE BI IMELA ŠE VEČ ČASA IN SREČO Z VREMENOM

Vsega se nikoli ne da. Če bi imela še več časa in lepo vreme bi si lahko ogledala še OSLO in vsaj še ene tri lesene cerkvice tam okoli. Šla bi na pohod do KJERAGBOLTEN, TROLLTUNGO in še kam. Ustavila bi se v mestih STAVANGER, ALESUND, TRONDHEIMin se zapeljala še do TROMSA. Šla bi hodit po vsaj enem ledeniku. Šla bi s KAJAKI na dvodnevni izlet. Šla bi do Nordkappa. In še marsikaj. Ampak se res ne smeva pritoževat. Na Norveškem sva ostala okrog 3 tedne, kar je veliko več kot povprečni obiskovalec. In videla sva ogromno! Še prideva.