Zadnje mesece sem na račun dodatnega prostega časa veliko misli posvetila vprašanjem o tem kako se bodo potovanja spremenila po pandemiji, razmišljala sem pa tudi o tem, kako pravzaprav potujemo kot posamezniki. Narava si je med pandemijo dodobra oddahnila in zdaj je odlična prilika, da sami pri sebi razmislimo kaj počnemo, kako ravnamo in kaj lahko spremenimo, da ohranimo naš planet čim bolj nedotaknjen – tudi kadar potujemo. Verjemite mi, vem, da smo verjetno vsi na tak ali drugačen način kdaj nevede (tako doma kot na potovanjih) počeli stvari, na katere zdaj nismo, ali pa vsaj ne bi smeli biti več ponosni. Mogoče smo kdaj jahali slona, na plaži pozabili plastični lonček, nevede ignorirali kodeks oblačenja, kupili kakšen prepovedan spominek ali podobno. Naše početje najbrž niti ni bilo namerno, ampak se preprosto nismo zavedali posledic in si niti nismo mislili, da počnemo kaj škodljivega. Že res, da turizem trenutno stagnira bolj kot kdaj koli prej v zadnjih desetletjih, vendar je to zagotovo le začasno. Vsi bomo kmalu znova potovali, zato poskrbimo, da bomo to storili čim bolj odgovorno – v pomoč kako lahko tudi vi v prihodnje potujete bolj odgovorno, pa spodaj predstavljam mojih 30 idej in predlogov.

1. NE POZABITE, KDO JE GOST IN KDO GOSTITELJ

To točko nalašč postavljam na prvo mesto, saj se mi zdi ena najpomembnejših. Prav na vsakem potovanju ne bi smeli pozabiti, da smo mi tisti, ki vstopamo v kulturo in običaje dežel, ki jih obiščemo. Zato je vsekakor naša naloga, da se obnašamo spoštljivo, sprejmemo drugačnost in se po potrebi prilagodimo določenim, za nas velikokrat nepoznanim, običajem.

2. NAUČITE SE PAR BESED LOKALNEGA JEZIKA

Osnovne besede kot so „dober dan“, „hvala“, „prosim“ in podobne, v lokalnem jeziku lahko odprejo marsikatera vrata. Domačinom se pač vedno zdi prisrčno, če se potrudimo komunicirati v njihovi govorici in morda boste na račun tega deležni dodatne pozornosti in prijaznosti, poleg tega, da s tem izkažete spoštovanje do lokalne kulture.

3. VPRAŠAJTE ZA DOVOLJENJE PREDEN FOTOGRAFIRATE

Ker nismo na safariju in ker verjetno tudi nam ne bi bilo všeč, če bi nas nekdo na skrivaj fotografiral, se mi zdi prav, da pred tem vljudno vprašamo (ali pa kakorkoli drugače z rokami nakažemo) za dovoljenje. Še posebno otrokom se vedno zdi zabavno, če jim fotografije na ekranu telefona oziroma fotoaparata takoj za tem tudi pokažete, saj v več deželah še vedno ne poznajo vseh zmožnosti današnje tehnologije.

4. SPREJMITE (SPODOBNA) POVABILA

Povabilo na čaj ali kosilo na domu je v mnogih državah izraz dobrosrčne naklonjenosti in naši gostitelji so še posebno ponosni, če domov pripeljejo tujca in mu ponudijo kaj dobrega za pod zob, četudi sami nimajo prav veliko. Morda vas doleti celo povabilo na poroko ali kakšen podoben slavnostni dogodek, ali pa vam radodarno odstopijo prosto posteljo za prenočitev. In verjamite mi, takšne pristne in spontane izkušnje so ponavadi najboljše. Kljub temu malce previdnosti seveda ni odveč, še posebno če potujete sami. Jaz se tu enostavno zanesem na šesti čut in zaenkrat res nimam slabih izkušenj.

5. PRINESITE (SIMBOLIČNO) DARILO

Če vas nekdo povabi v svoj dom, je v znak zahvale vedno fino prinesti oziroma podariti kakšno malenkost. Na primer kakšno dragocenejšo dobroto z lokalne tržnice. Če nimate časa za nakup imate morda pri sebi kakšno žganje, cigarete, kos oblačila, ki ga ne potrebujete, če potujete z otroki lahko podarite kakšno njihovo knjigo ali pa igračo. Ne pozabite, važen je namen in ne vrednost darila. Za takšne primere sama večkrat od doma prinesem prazne razglednice z motivi Slovenije (še posebno takšne z motivi hribov in zasneženih pokrajin), na katere v zahvalo gostiteljem potem kaj napišem. Za takšne primere se super obnese tudi polaroidni fotoaparat, s pomočjo katerega jim lahko podarite skupno fotografijo v spomin na vaš obisk.

6. NA NEVSILJIV NAČIN PREDSTAVITE SVOJO KULTURO IN OBIČAJE

Verjamite mi, tako kot vas zanima kako živijo domačini države, ki jo obiščete, podobno velikokrat zanima tudi njih, kdo ste vi in kakšne so vaše navade. In prav nič ni narobe s tem, da jim, seveda na nevsiljiv način in kadar pokažejo interes, predstavite vašo domovino. Če imate možnosti jim lahko na primer skuhate kakšno bolj slovensko jed, pokažite jim slike vaše domovine (po mojih izkušnjam najbolj „vžgejo“ tiste s snegom), zaplešite na Golico in še in še, pač odvisno od situacije – dandanes to na račun pametnih telefonov res ni nikakršen problem.

7. DRŽITE SE OBLJUB

Če ste med obiskom lokalne družine na popoldanskem čaju ali pa lastniku vašega guesthousa na primer obljubili, da jim po povratku domov kaj pošljete (na primer razglednico ali pa vašo skupno fotko), da se naslednji dan vrnete z dobrotami z lokalne tržnice, da v naslednjem mestu, ki ga obiščete v njihovem imenu pozdravite tega in tega, potem to tudi storite. Ne samo, da jih boste s tem izredno razveselili, na račun vaših dejanj bodo še naprej zaupali prihajajočim popotnikom, pa še vi se boste dobro počutili.

8. NE SMETITE

Smeti sodijo v njim namenjene koše, ne samo doma, ampak tudi na poti. Še posebno, če se zadržujete v naravi, vedno poskrbite, da za sabo ne pustite ničesar. Poleg hribov in narodnih parkov, so problem so predvsem plaže, kjer v visokih sezonah za turisti vsakič ostane kup odpadkov, predvsem plastike, katera sčasoma neslavno konča v oceanih. Tudi žvečilni gumiji in cigaretni ogorki ne sodijo kar na tla – pri slednjih je še posebno pomembno, da jih zaradi nevarnosti požarov ne mečemo kar skozi okna avtomobilov.

9. RECIKLIRAJTE ODPADKE, KADAR JE MOŽNO

Slednje vsekakor ni povsod možno, saj nekatere države še niso tako daleč. A tam kjer je, se lahko potrudimo in odpadke pravilno razvrstimo v njim namenjena odlagališča. Če to lahko počnemo doma, menda lahko tudi na potovanjih.

10. JEJTE V LOKALNIH RESTAVRACIJAH

Na prav vseh potovanjih posvetim pozornost tudi lokalni kulinariki in četudi mi je v določenih državah prehrana malo manj všeč kot kje drugje, veliko raje jem v lokalnih manjših restavracijah, ali pa kar na kakšni ulični stojnici, kot pa na primer v svetovno znanih restavracijah s hitro prehrano. Prav tako me ne vleče na italijansko pico nekje sredi Azije ali pa na argentinski zrezek medtem ko raziskujem Novo Zelandijo. Morda res izjemoma le med tistimi večmesečnimi potovanji, ko se ti pač po dolgih tednih zalušta nekaj drugačnega, a načeloma se vedno raje držim lokalne ponudbe. Z obiskom manjših, domačih restavracij in uličnimi prigrizki vsekakor diektno prispevamo lokalni skupnosti, pa še za pristno kulinarično izkušnjo smo bogatejši.

11. PRENOČUJTE V PRIVATNIH SOBAH IN LOKALNIH GUESTHOUSIH

Podobno kot velja pri restavracijah, velja tudi pri prenočiščih. Lokalni skupnosti prispevate občutno več, če spite v privatnih sobah, ki jih oddajajo domačini ali pa manjših guesthousih in hotelih. Velike hotelske verige, ki jih najdemo po celem svetu in glomazni all inclusive hoteli velikokrat naredijo prav nasprotno.

12. ODGOVORNO OBNAŠANJE V HOTELSKI SOBI

Kadar zapustimo hotelsko sobo ne pozabimo izključiti luči ter klimatske naprave, prav tako lahko prispevamo k manjši porabi vode, če več dni uporabljamo isto brisačo, pri večernem buffetu si na primer ne naložimo preveč hrane, katere ne moremo pojesti in podobno.

13. UPORABLJAJTE JAVNA PREVOZNA SREDSTVA; NAJAMITE KOLO IN POJDITE PEŠ

Na potovanjih je letenje velikokrat nujno zlo, pa vseeno se mu tu in tam lahko izognete in se na pot namesto z letalom odpravite na primer z vlakom. Uporaba lokalnih javnih prevoznih sredstev je poleg tega, da so cenejša in načeloma manj obremenijo okolje, tudi zabavna saj se večkrat zapletete v zanimive pogovore z lokalci. Seveda pa kot turist lahko prispevate k manj emisijam tudi tako, da kjer se le da na primer najamete kolo ali pa se odpravite kar peš.

14. RAZISKUJTE DLJE OD TIPIČNIH TURISTIČNIH ATRAKCIJ

Le kaj si mislimo mi, Slovenci, ko slišimo da pride povprečen kitajski turist v Slovenijo le za dan ali dva in se ustavi le na Bledu, v Ljubljani, Postojnski jami ter Piranu? Seveda ima Slovenija še tooooliko lepega in res je škoda, da večina turistov ne vidi dlje od teh nekaj mednarodno opevanih krajev (ki so seveda upravičeno opevani, pa vseeno). No, tako je tudi v marsikaterih drugih državah. Sama se vedno potrudim poleg obiska glavnih turističnih atrakcij obiskati tudi takšne bolj skrite in nepoznane. In ponavadi so ravno slednje tiste najbolj pristne in najboljše!

15. SPOŠTUJTE KODEKS OBLAČENJA

Predvsem v muslimanskem svetu, pa tudi marsikje drugje, veljajo drugačna pravila oblačenja kot pri nas. Slednje velikokrat še posebno velja za pripadnice ženskega spola in prav je, da se o kodeksu oblačenja v državi, ki jo obiščemo, predhodno pozanimamo. Tudi v Evropi veljajo na primer določena pravila za vstop v sakralne objekte, v marsikaterih obalnih krajih (tudi pri naših južnih sosedih) je neprimerno sprehajanje po centru mesta le v kopalkah in tako naprej.

16. IZOGIBAJTE SE UPORABI PLASTIČNIH IZDELKOV

Tako doma, kot tudi na potovanjih, se v največji možni meri izogibajte plastičnim izdelkom za enkratno uporabo. Kupite trajnostno steklenico za vodo, zložljivo nakupovalno vrečko iz blaga, uporabljajte trda mila in šampone, bambusovo zobno ščetko, slamice za večkratno uporabo in tako dalje. Obstaja kar nekaj odličnih alternativ.

17. KO KAMPIRATE NA DIVJE, UPORABLJAJTE EKOLOŠKE IZDELKE

V nekaterih državah je divje kampiranje povsem običajna oblika preživljanja počitnic, a seveda pod določenimi pogoji. Slednji so odvisni od destinacije, a načeloma velja povsod, da prostor pustite takšen kot ste ga našli ter s svojim početjem nikogar ne motite. Priporočam tudi uporabo biorazgradljivih mil ter ekološke naravne oreške za pranje perila.

18. UPOŠTEVAJTE PREDPISE NARODNIH PARKOV IN ZAVAROVANIH OBMOČIJ

Tako na izletih doma, še večkrat pa ponavadi prav na potovanjih, se znajdemo v kakšnem narodnem parku, zavarovanem območju, naravnem rezervatu oziroma krajinskem parku – bodimo pozorni na pravila obnašanja tudi tam in spoštujmo neokrnjeno naravo, da bo takšna ostala tudi za naslednje generacije. Med glavna pravila ponavadi spada na primer naslednje: ne trgajte cvetlic, ne smetite, ne bodite preglasni zaradi divjih živali, ne kampirajte in ne pripravljajte odprtega ognja. So seveda izjeme (na primer glede divjega kampiranja), zato se vedno vnaprej pozanimajte.

19. NE KUPUJTE PREPOVEDANIH IZDELKOV

Verjetno večina izmed nas s potovanj vedno prinese takšen ali drugačen spominek. S tem seveda ni prav nič narobe, še posebno kadar podpremo lokalne umetnike in skupnost, zaplete pa se, ko govorimo o nelegalnih izdelkih, katerih vnos v določene države, je strogo prepovedan. Največkrat gre za izdelke iz želvinega oklepa, slonovino, vrste koral, spominke in izdelke iz ogroženih vrst živali ali rastlin, okostja, kače v stekleničkah alkohola, nekatere živalske kože, zaščitene lupine školjk in polžev itd. Na žalost stojijo za našim nakupom teh izdelkov žalostne zgodbe, kot je na primer pobijanje slonov, zato v duh odgovornega obnašanja na potovanjih vsekakor spada tudi izogibanje nakupa le-teh.

20. DOBRO PREMISLITE PREDEN OBIŠČETE ŽIVALSKE PARKE

O tej temi sicer lahko napišem roman, a tule bolj na kratko. Kot morda nekateri že veste, sem velik nasprotnik raznoraznih živalskih tematskih parkov, še posebno tistih, ki vključujejo sporne šove in predstave. Čeprav me boli srce, si koncept zooloških vrtov lahko še nekako upravičim s predpostavko, da je za živali v njih dobro poskrbljeno in da najdemo v nekaterih uspešne programe za ohranjanje ogroženih vrst, pa tudi z edukativnega vidika so nekatere pozitivne strani. Seveda je realnost na žalost velikokrat drugačna. Sama jih pač ne obiskujem in živali veliko raje opazujem v divjini, tam kjer so dejansko doma, tam kjer je njihovo obnašanje pristno. Včasih pa obiščem kakšen dobro urejen lokalni rehabilitacijski center, o stanju in delovanju katerega se vnaprej pozanimam. Na splošno pa orke in delfini v bazenih, napol speči tigri na verigi, ptice v mini kletkah, plesoči medvedi, jahanje slonov in podobno enostavno ne paše v koncept odgovornega turizma, zato prosim, pomislite na živali in ne le na vašo novo profilno fotko za na Facebook ter pred obiskom tovrstnih zadev dobro premislite na posledice vašega početja.

21. POPRAVITE IN RECIKLIRAJTE OBLAČILA PREDEN KUPITE NOVA

Se vam je pokvarila zadrga na hlačah ali pa odpadel gumb na jopici? Morda tudi na poti najdete kakšen šiviljski salon, kjer lahko hitro in poceni popravite oblačila. Če so vaši otroci kakšen kos že praktično prerasli, ali pa ste se vi naveličali kakšne majice, lahko oblačila vedno podarite lokalnim družinam, ki jih srečate na poti. Vse je boljše, kot da jih enostavno odvržete v koš in enako velja doma. Iz starih kosov oblačil se da narediti marsikaj zanimivega novega in blago ponovno uporabiti. Tudi z recikliranjem oblek in vsesplošnim zmanjšanjem potrošništva na tem področju prispevamo k lepšemu okolju.

22. NE DELITE DENARJA BERAČEM, ŠE POSEBNO NE OTROKOM

Razlogov, zakaj sem tudi jaz ena izmed tistih, ki se ne strinjajo z denarnim obdarovanjem beračev in otrok z ulice, je seveda več. Glavni bo kar ta, da enostavno mislim, da s tem naredimo več škode kot koristi, večinoma pa to delamo tako ali tako le zato, da bi se sami boljše počutili. Nikoli namreč ne moremo zagotovo vedeti, kam gre ta denar. Otroci ga morajo velikokrat takoj dati odrasli osebi ali pa starejšemu bratu v zakulisju in sami nimajo prav nič od vaših kovancev, spet drugi ga porabijo za droge itd. Če jim denar slučajno uspe obdržati zase in ga čez dan ne porabijo, pa obstaja velika verjetnost da jim ga čez noč med spanjem kdo ukrade. S tem početjem torej dostikrat nevede prispevamo k začaranem krogu in dejansko spodbujamo (dobičkonosno) prosjačenje, zaradi česar se morda marsikakšen otrok raje kot v šoli zadržuje na ulici oziroma čaka prihod polnih avtobusov pred turističnimi atrakcijami. Če želite pomagati se morda raje pozanimajte pri lokalnih organizacijah, šolah in ostalih ustanovah in finančno podprite kakšen konstruktiven program. Kadar srečam ljudi v stiski, in teh na potovanjih v tretje dežele sveta ponavadi ni malo, raje ponudim kos kruha, plastenko vode ali pa kos oblačila na primer – pa čeprav bi oni najraje videli bankovce in kovance, mislim da to ni prava rešitev.

23. NE HRANITE DIVJIH ŽIVALI

Kratko in jedrnato – s tem početjem divje živali kmalu ne bodo več to kar v osnovi so, namreč divje. Poleg tega s takšnim obnašanjem lahko nevede sami sebe spravimo v nevarnost, na živali s tesnejšim stikom lahko prenesemo celo kakšne za njih škodljive bolezni, z „našo“ hrano, ki je niso vajene, jim vsekakor povzročimo več škode in koristi. Vse to lahko vodi v to, da si živali enostavno ne znajo več same poiskati hrane, ali pa jih morajo zaradi predrznosti in nevarnosti človeku v narodnih parkih celo odstreliti.

24. JEJTE MANJ MESA

Tale zna iti marsikomu v nos, pa vseeno. Kljub temu, da se na mojem jedilniku res redko kdaj znajde kaj mesnega, nisem ne vegetarijanec niti vegan. Se pa vseeno glasno strinjam, da je mesna industrija okoljski sovražnik številka ena, poleg tega pa resnično ne vidim potrebe po dnevnem oziroma rednem konzumiranju mesnih izdelkov. Sem namreč trdno prepričana, da če bi vsi za začetek malce zreducirali mesečni vnos mesnin, bi se okoljska slika sčasoma vsekakor izboljšala.

25. UPORABA NARAVNIH SONČNIH KREM

Ste vedeli, da večina sončnih krem ter ostalih kozmetičnih produktov močno škoduje podvodnemu ekosistemu, še posebno koralam? Na tržišču obstajajo posebne sončne kreme, ki ne vsebujejo škodljivih snovi in prav bi bilo, da jih uporabljamo vsaj takrat, ko raziskujemo koralne grebene.

26. BARANTAJTE, A SAMO DO NEKE MERE

Barantanje je v določenih državah prav zabavno in pravzaprav trgovci pričakujejo, da se s strankami pogajajo za ceno, zato se le preizkusite v tej veščini kadar se ponudi prilika, a hkati ne pozabite, da ima vse svoje meje okusa. Če že v štartu nimate namena nič kupiti raje na hitro prijazno poklepetajte in niti ne omenjajte cene, v nasprotnem primeru pa se morda že vnaprej pozanimajte koliko naj bi kaj približno stalo in ne postavljajte neprimerno nizkih ponudb.

27. PASTI PROSTOVOLJSTVA

Na žalost so med različnimi prostovoljnimi društvi in organizacijami precejšnje razlike in nekatera žal ne zagotavljajo dolgotrajnih in celostnih rešitev problemov. Podpiram predvsem večmesečne odprave, kjer se prostovoljci dejansko poglobijo v življenja domačinov oziroma trajnostno prispevajo k lokani skupnosti ali pa ohranjanju narave. Podpiram tudi krajše pro-bono projekte, če prihajate iz ustreznega strokovnega področja, kot sta na primer medicina ali pa arhitektura. Ne podpiram pa na primer neke vrste prostovoljnega turizma, kjer osebe brez kakršnih koli izkušenj le dva tedna učijo angleščino v lokalni osnovni šoli. Ne vem, morda se motim, a se mi pač ne zdi smiselno. Kakorkoli že, v vsakem primeru bi morali pred takšnimi podvigi dobro preveriti delovanje organizacij s katerimi sodelujemo kot prostovoljci.

28. SPOŠTUJTE ZAKONE IN PRAVILA DRŽAV, KI JIH OBIŠČETE

Pred obiskom posamezne države se vsekakor pozanimajte o najpomembnejših zakonih, ki jih morate kot turist prav tako upoštevati. Znoraj Evrope je razlik v primerjavi s Slovenijo seveda veliko manj kot na primer, če obiščete kakšno afriško ali pa azijsko deželo, kjer lahko veljajo povsem drugačna pravila. Če se slednjih ne držite vas lahko doleti visoka denarna in včasih celo zaporna kazen. Lahko gre za prepoved fotografiranja različnih ustanov (tudi policajev ali pa vojakov na primer) ter uporabo dronov, kodeks oblačenja, prepoved pitja alkohola in seveda uživanja drog, različni predpisi v cestnem prometu, ponekod so prepovedani določeni socialni mediji, spet drugam ni dovoljen vnos živilskih produktov in še in še. Lahko pa gre tudi za tista nenapisana pravila kot so različne geste z rokami, ki morda pri nas pomenijo eno, drugod pa drugo. Za države z najstrožjimi predpisi veljajo Severna Koreja, Singapur, Savdska Arabija, Kuba, Iran in nekatere ostale.

29. ŠIRITE GLAS O ODGOVORNEM IN TRAJNOSTNEM TURIZMU

Ni potrebe po tem, da se imate za najpametnejšega v sobi, pa vseeno lahko vaše ugotovitve, znanje in navade odgovornega turizma delite s prijatelji, znanci in družinskimi člani. Velikokrat namreč počnemo marsikaj, brez da bi sploh pomislili na morebitne negativne posledice in včasih pomaga že, če nas kdo opomni nanje. Konstruktivna debata o tej temi je sigurno pomemben korak k večjemu ozaveščanju, tudi sama prav iz teh razlogov objavljam tale prispevek na blogu.

30. BODITE DOBER ZGLED SVOJIM OTROKOM

Pregovor, da so otroci ogledalo staršev prav zares velikokrat drži in tudi na potovanjih ni nič drugače kot doma. Bodimo pozitiven zgled tudi na poti in jih že od samega začetka in malih nog seznanimo z vidiki odgovornega turizma.Tako lahko skupaj na primer reciklirate smeti, popoldne poberete plastične ostanke s plaže, ne kupujete prepovednaih spominkov, jih naučite spoštovati drugačne kulture in običaje ter pozdraviti v lokalnem jeziku, jim pustite čas za igro z domačini (četudi govorijo drug jezik, verjamite, se bodo že razumeli), pojejte kakšno novo jed, ne obiskujte šovov z živalmi in še in še.