potopis | potovanje FIJI: DRAWAQA, otočje Yasawa

Fiji je bil TRETJA DRŽAVA na najinem skoraj 2-mesečnem potovanju po JUŽNEM PACIFIKU. Ena mami in en šestletnik. Potem ko sva obiskala družino v soparnem SINGAPURJU in prijatelje na sanjski RAROTONGI, na Cookovih otokih, sva kr sama poletela na Fiji. Po nekaj dneh v živahnem NADI-ju sva se premaknila na bolj odmaknjeno OTOČJE YASAWA in za prvi postanek izbrala manjši otok DRAWAQA. Za potovanje po tem čudovitem otočju sva imela vsega skupaj približno 2 tedna časa, razporedila pa sva ga med 3 otoke.

OTOK DRAWAQA SVA OBISKALA, KO JE IMEL LU 6 LET. VEČ O FIJI-JU Z OTROKI PA KMALU NA BLOGU.

---

OTOK DRAWAQA leži še precej južno na razpotegnjenem otočju Yasawa in potovanje s hitro ladjo YASAWA FLYER ni bilo predolgo. Iz pristanišča v DENARAU, blizu NADI-ja, smo pluli mimo čudovitih otočkov skupine MAMANUCA in razgledi so bili fenomenalni. Tamalega je kar razganjalo od veselja. Še malo in spet skačeva v kristalno čisto morje.

Omenjena hitra ladja YASAWA FLYER se ponavadi zasidra na odprtem morju, potem pa po goste z manjšimi MOTORNIMI ČOLNI pridejo uslužbenci resortov. In ko sva se takole približevala najinem RESORTU nama je glasno zaigralo srce. To je to. Prazna plaža. Palme. Preproste hiške. Čisto morje. Sonce. BULA FIJI! Noro. Čisto zares sva tukaj. Kr sama.

BAREFOOT MANTA je tudi edini RESORT na otoku. Glede na to, da je v naših zimskih mesecih tukaj nizka sezona, tudi vse hiške še zdaleč niso bile zasedene. Odločila sva se za bolj preprosto varianto, ki bi bila sicer lahko deležna manjše prenove, a nič ne de. Na voljo je bilo tudi nekaj novejših hišk, a so bile dražje. Konec koncev itak samo spiš notri. Brez ELEKTRIKE, en pograd in ena POSTELJA. Mreža proti KOMARJEM. Manjša TERASA spredaj. Skupna KOPALNICA na prostem. Vse kar rabiš.

Iz resorta sta bili lahko dostopni 2 PLAŽI. Ena obrnjena na VZHOD in ena na ZAHOD. Idealno za lovljenje sonca. Najine dneve so sestavljali SLASTNI ZAJTRKI, SNORKLJANJE in PLAVANJE, SPREHODI po plaži, OBILNA KOSILA, igranje z domačini, ki so Luja spet kar posvojili, zvečer kakšno PIVO z ostalimi gosti in še bolj obilna VEČERJA. Vsa PREHRANA je vljučena v ceno resorta, drugih restavracij ali trgovin tako ali tako ni in je to edina opcija.

Po južnem Pacifiku sva potovala z minimalno PRTLJAGE. Vse kar sva imela je bil moj 42L NAHRBTNIK, ki je tehta približno 11kg in en manjši Lu-jev nahrbtnik, ki ga je nosil sam. Za na PLAŽO sva tako imela 1 PONČO BRISAČO za tamalega in 1 PAREO za mami, MASKE za snorkljat, JAPONKE, VODOODPORNI NAHRBTNIK (priporočam zelo), UV MAJICA za tamalega in SONČNA KREMA. Ena mini vodna pištolica in ena napihljiva ŽOGA. KARTE. In to je to. Sva preživela vseh skoraj 60 dni. Saj otroci res ne rabijo veliko, se že zamotijo.

Seveda nisva samo lenarila in poležavala na plažah. Vsake toliko sva si tudi pretegnila noge na kakšnem POHODU. Razgledi na sosednje otoke so tule res super, tako da zakaj ne. Lu je itak kot mala koza, prileze vsepovsod. Le sladoled mu je treba obljubit. Tokrat sicer nisva imela ravno sreče s sončnim zahodom, ker je bilo malce oblačno a nič ne de. Včasih šteje pot in ne cilj. Sva fajn zašvicala in se razmigala.

Tule pa še „plaža za sončni zahod“. Tudi KAJAKE so imeli na sposojo. Kajak je res ena taka kul stvar. Sploh kadar je mirno morje. Pa skakanje po skalah tudi, pravi Lu. Obvezni KOKOS pred večerjo, SONČNI ZAHOD in ŽVIŽGANJE ŠKOLJKAM. Ja točno to. Lu je ugotovil, da če žvižga školjkam, prilezejo raki ven. Res smešno, ampak čisto vsakič je delovalo. To ga je vsak večer neizmerno zabavalo in postalo je najin nekakšen večerni ritual. Vam rečem, simple things!

KOKOS, kokos in še enkrat kokos! Lu je navdušen nad njim že vse od Cookovih otokov leta 2016, tisti na Filipinih 2017 so mu še posebno teknili, tile na Fijiju pa tudi niso zaostajali. Ponavadi sva vsak dan enega spila na plaži, so res super za odžejat. Pa včasih pred večerjo še enega. Samo še plastične slamice morajo zamenjat za kaj bolj naravnega. Včasih sva dobila BELO MESO za grickat in žvečit, njam njam. Tisto kar pri nas v trgovini kupiš se pač res ne da primerjat.

En dan sva šla tudi MALO NA IZLET. Na sosednji otok NAVITI ISLAND, kjer sva obiskala eno VASICO, se igrala z DOMAČINI in uživala na PLAŽI. Že vožnja sama je bila wow. Nori razgledi, ta ZELENA BARVA v kombinaciji z modrino neba in morja, res PRISTNA NARAVA, nikjer glomozanskih hotelov. Le bujna vegetacija in ena skrita vasica. To je to, sva si rekla spet. Takšne kraje ljubiva. Pa čeprav je največkrat do njih težko in drago priti, se splača.

Vas MALEVU na otoku NAVITI je res majhna in živobarvne HIŠKE so razpršene po večjem območju. Vsak vsakega pozna. Vsi OTROCI se zbirajo pri ogromnem drevesu kruhovca. Lu gre k njim in hihitajoč se ga sprejmejo medse. Sicer z rahlim strahospoštovanjem. Najprej malo opazujejo drug drugega, par minut kasneje pa že brcajo žogo. Ah, kako malo je treba včasih. Simple things.

Nazaj v RESORTU presenečeno ugotovim, da imamo dva posebna nova gosta. Iz Švice. Eno SAMSKO MAMI in njenega 4 letnika. Jaaaa, sem vedla da nisem edina tako nora, da “vleče” otroka na drugi konec sveta, tkole kr sama. Otroka sta se kljub starostni razliki 2 let takoj spoprijateljila, midve pa tudi.

Še ZADNJI ZAJTRK in počasi sva pospravila najino BURE hiško in se pripravila na odhod. Hrana, sploh sadje in ribe, na otokih so noro dobri in ponavadi je vsega v izobilju, tako da nihče ne ostane lačen

Tule je bilo tako fino, da slovo res ni bilo lahko. A čakala sta naju še 2 OTOKA in glede na dosedanjo izkušnjo sva se jih nestrpno veselila. Gremo v smeri sever, mimo rajskih otokov na najin naslednji cilj, otok MATACAWALEVU. Več o slednjem že kmalu na blogu.

SLEDIJO NOVI PRISPEVKI O FIJI IN VANUATU – DO TAKRAT PA SI PREBERI MALO VEČ O NAJINI CELOTNI POTI PO JUŽNEM PACIFIKU TUKAJ

POTOVANJE JUŽNI PACIFIK

SHRANI PIN