Welcome to our little corner of the Internet. Happy reading!
November se vedno zdi dober mesec za POBEG NA TOPLO in tudi mi smo ubežali sivemu vremenu in si privoščili križarjenje po Nilu in par dni oddiha na plažah ob Rdečem morju. V 8 DNEH smo se naužili dobre hrane in v odlični družbi odkrivali zgodovinske, kulturne in naravne lepote Egipta. DOLINA KRALJEV in TEMPLJI posejani vzdolž Nila so vsekakor ena tistih mest, ki jih je „treba obiskati“ enkrat v življenju.
Končno taprava FRANCOSKA BAGETA. Po vseh teh tednih sem res malo POGREŠALA KRUH in prva stvar, ki sem jo za zajtrk naročila v Luang Prabangu ni bila juha, ampak TUNIN SENDVIČ. Francoski vpliv je dobro del mojemu želodcu. Rdeče vino je bilo še vedno preveč luksuzen priboljšek, ampak 600ml steklenica piva BEER LAO je vse nadoknadila. Uživali sva v LEPLJIVEM RIŽU (sticky rice), PAPAJINIH SOLATKAH, RIBAH in svežem SADJU ter ZELENJAVI. Celo okusa RIBJE OMAKE, ki jo dodajajo skoraj vedno in povsod, sva se navadili. Presenetljivo, a odkrili sva veliko INDIJSKIH RESTAVRACIJ, kjer sva z veseljem pojedli kakšen naan kruh namesto riža. Tu so torej kulinarične specialitete Laosa.
Nisva vedeli, ali je ponedeljek ali torek, tako ali tako je bilo vseeno. Časa sva imeli na pretek, no, vsaj do odhoda letala iz Bangkoka. POTOVANJE PO JV AZIJI sva začeli v KAMBODŽI, potovali po VIETNAMU od juga do severa, kjer sva prečkali mejo v LAOS. Kam, kako in za koliko časa v Laosu še ni bilo točno določeno in odločili sva se, da se prepustiva okoliščinam. Tu je bilo vse je bilo nekako MIRNO, nobenega divjega trobljenja avtov, SKORAJ NIČ PROMETA na cestah, nagi OTROCI so tekali za piščanci v malih VASICAH, se drli „hellooooo“ in „how are youuuu“ ter mahali v nedogled. Včasih sva si kopalnice na prostem delile s prašiči in včasih so zvečer izklopili generatorje in sva ždeli ob svečah na terasi. Z drugimi besedami, bilo je tako, kot je včasih bilo v nekaterih drugih državah. Bilo je super.
Prvi dan v Ho Chi Minh-u sva želeli poskusiti nekaj tipično vietnamskega. Med sprehajanjem po eni izmed glavnih ulic v centru mesta, sva naleteli na restavracijo, ki je obljubljala veliko. Čeprav so bile cene občutno višje, kot sva za hrano plačevali ponavadi, sva se odločili poskusiti. Nekako sva se uspeli bolj ali manj uspešno sporazumeti z natakarico, ki je govorila polomljeno angleščino. Končno je prišla hrana in pomislili sva „vau, to je pa kar velika porcija za predjed, kaj bo šele kasneje!“. No, izkazalo se je, da je to bila že kar glavna jed. Za naju obe. Kar naenkrat porcija ni več zgledala tako velika in potem, ko sva zmazali vse riževe tortice z rakci, svinjsko „pašteto“ ali nekaj podobnega v bananinem listu in riž v prilogi, sva lačni zapustili restavracijo.
Potovanje iz PHNOM PENH-a do HO CHI MINH-a je bilo sila NEPROBLEMATIČNO in tudi na MEJNEM PREHODU smo hitro opravili, VIZE sva si predhodno uredili v Kambodži na ambasadi. Po nekaj dnevih raziskovanja mesta in MEKONG DELTE sva nadaljevale pot na sever vse do HANOI-a. Vse skupaj sva v Vientmau porabile približno mesec dni, v tem času pa sva pojedle en kup ZANIMIVIH JEDI, se naučili nekaj novega o ZGODOVINI DRŽAVE, prehodile nešteto mestnih ulic, KOLESARILI med RIŽEVIMI POLJI, poležavali na plažah in občudovali APNENČASTE OTOKE. V primerjavi s Kambodžo je Vietnam malo dražji, je pa tudi veliko bolj razvit. Tudi turistov sva srečali občutno več. Nekajkrat sva prišli v konflikt z vozniki, prodajalci ali samooklicanimi vodiči, ki so nama na vsak način hoteli vsiliti svoje usluge, včasih celo na zelo AGRESIVEN NAČIN. Zmotilo naju je tudi to, da sva nekajkrat dobili napačne informacije prav od organov, ki so te informacije pristojni posredovat. In spet sva imeli probleme pri PREČKANJU CESTE. Uspešno sva pobegnili hrupu in trušču, ko sva nekaj dni s kolesi raziskovale okolico kraja NINH BINH in uživali v čudoviti naravi in miru.
Kambodža je bila PRVA IZMED 4 DRŽAV, ki sva jih obiskali na najinem popotovanju po JV AZIJI. Pot sva nadaljevale v VIETNAM, LAOS in končale na TAJSKEM. Leteli sva v PHNOM PENH preko Bangkoka in prve dni poskušali preživeti, brez da naju zbije motor pri prečkanju ceste. Kmalu sva ugotovili, da je najboljše, če slediva domačinom, ki to opravijo brez večjega stresa mirno in z enakomerno hitrostjo in tako sva v hrupu, vročini, vlagi in občasnem smradu začele z raziskovanjem kamboške prestolnice.
Nisem si mislila, da bom preživela glavni del poletnega dopusta nekje na „mrzlem severu“, a na koncu me je doletelo prav slednje. Islandije nisem poznala (pravzaprav nisem niti poznala nikogar, ki bi tam ze bil), verjetno tudi zato, ker sem drugače raje odletela kam na toplo – a moram kljub temu priznati, da bolj ko sem o otoku brala, bolj me je vleklo tja. Nešteti SLAPOVI, mogočni VULKANI, LEDENIKI, VRELCI, GEJZIRJI, čuden jezik z imeni mest, ki jih turisti ne znamo izgovoriti, nesramno draga hrana (no vsaj v času našega obiska je bila) in MUHASTO VREME – obetala se nam je zanimiva mešanica doživetij, zaradi katere smo se mirne duše požvižgali na prijetnih 30° C v Ljubljani in jih rade volje zamenjali za 9°C v Reykjaviku.
Ko pomisliš na NAMIBIJO, kaj ti prvo pade na pamet? Ne ravno dosti, kajne? No, jaz sem se počutila podobno. Vedela sem kje se geografsko nahaja, a ni se mi niti sanjalo kaj vse je tam za raziskati poleg živalskega sveta in rdečih sipin. Ko smo bili tam, se nam je zdelo osupljivo. Toliko RAZLIČNIH POKRAJIN in vtisov. V slabih 3 TEDNIH smo videli največji afriški KANJON, igrali nogomet z BOSONOGIMI OTROCI v revnih predmestjih, sledili DINOZAVROVIM STOPINJAM, se dotaknili največjega METEORITA, ki je kdaj koli padel na zemljo, splezali na veličastne PUŠČAVSKE SIPINE, raziskovali ATLANTSKO OBALO, tiho opazovali divje živali v naravnem okolju v narodnem parku ETOSHA, jedli črve in “Apfelkuchen”, hodili skozi zapuščena mesta duhov in še in še.
Našo MALEZIJSKO DOGOSIVŠČINO smo začeli na tretjem največjem otoku sveta, BORNEU. Največji del otoka spada pod Indonezijo, najmanjšega pa predstavlja mistični BRUNEI, ostali del pa pripada Maleziji. In prav slednjega smo se odločiti raziskati. Največji zaklad je brez dvoma eden najstarejših DEŽEVNIH GOZDOV z osupljivo floro in favno. Tista prava DŽUNGLA, ki nam je Borneo pustila v spominu kot eno najbolj zanimivih potovalnih destinacij, ki sem jih uspela obiskati do sedaj.
Po tem ko smo se imeli naravnost fantastično na BORNEU, smo pristali v KUALA LUMPUR-ju in pred nami je bilo še 10 dni potovanja po malezijskem polotoku. Odločili smo se NAJETI AVTO avto in večino naše poti prevoziti na lastno pest – nekajkrat smo vseeno morali s čolnom, enkrat smo si privoščili tudi krajši notranji let. Pot nas je iz prestolnice vodila v historično mesto MELACCA in naprej v narodni park TAMAN NEGARA, kjer smo preživeli par dni v deževnem gozdu, kmalu za tem pa je končno prišel čas tudi za skok v morje na plaži v kraju CHERATING od koder smo se vzdolž obale peljali proti severu, do kraja BESUT. Tu smo se vkrcali na hitri čoln, ki nas je popeljal do dveh bližnjih otočkov, PERHENTIAN ISLANDS, kjer smo se zadnje dni potovanja brez slabe vesti prepustili sončnim žarkom, branju knjig in odlični morski hrani.
