Nisem si mislila, da bom preživela glavni del poletnega dopusta nekje na „mrzlem severu“, a na koncu me je doletelo prav slednje. Islandije nisem poznala (pravzaprav nisem niti poznala nikogar, ki bi tam ze bil), verjetno tudi zato, ker sem drugače raje odletela kam na toplo – a moram kljub temu priznati, da bolj ko sem o otoku brala, bolj me je vleklo tja. Nešteti SLAPOVI, mogočni VULKANI, LEDENIKI, VRELCI, GEJZIRJI, čuden jezik z imeni mest, ki jih turisti ne znamo izgovoriti, nesramno draga hrana (no vsaj v času našega obiska je bila) in MUHASTO VREME – obetala se nam je zanimiva mešanica doživetij, zaradi katere smo se mirne duše požvižgali na prijetnih 30° C v Ljubljani in jih rade volje zamenjali za 9°C v Reykjaviku.

 

KORISTNE INFORMACIJE ZA POTOVANJE NA ISLANDIJO

PREVOZI & TRANSPORT NA ISLANDIJI

Na LETALIŠČU smo NAJELI AVTO in ga na isto lokacijo vrnili čez točno 10 dni. Na poti nismo imeli prav nobenih problemov, ceste do v dobrem stanju, s pomočjo ZEMLJEVIDA in cestnih oznak smo se znašli večinoma brez problemov. Če se držite glavnih cest in manjših stranskih makadamskih, ne rabite avta s 4WD, če pa ste bolj za „OFFROAD“ doživetja, vas tukaj čaka več kot ustrezen teren. Na poti smo srečali veliko turističnih AVTOBUSOV, ki so pravtako potovali na KROŽNI POTI (Ring Road), a slednji ostanejo le na glavni cesti. Javni prevoz je slabo razvit, zato se zdi najem avta najboljša izbira. Če Islandijo obiščete v poletnih mesecih imate še to prednost, da so DNEVI ZELO DOLGI – včasih je zaradi tega težje spati, je pa super za vožnjo, ker se zlahka izognete nočni vožnji.

PRENOČIŠČA NA ISLANDIJI

Prenočišča smo REZERVIRALI VNAPREJ, predvsem zato, ker je AVGUST VISOKA SEZONA in tudi zato ker 10 dni res ni veliko in nismo hoteli izgubljati dodatnega časa z iskanjem prenočišč. Spali smo v manjših HOTELČKIH, privat SOBAH, parkrat v ŠTUDENTSKEM DOMU (ki je poleti prazen in ga preuredijo v hotel), nekajkrat pa v KONTEJNERJIH preurejenih v POLETNE HIŠICE. Sicer pa je dovoljeno tudi prosto kampiranje in na ta način lahko prišparate kar nekaj €.

KULINARIKA NA ISLANDIJI

Če se prav spomnim, smo večinoma jedli naslednje: RIBE, JAGNJETINO, kuhan KROMPIR, BOROVNICE in SKYR, ki je nekakšna mešanica sira in jogurta ter kruh. Hrana v RESTAVRACIJAH je bila ekstremno draga in zato smo večkrat kaj za pod zob kupili kar v supermarketu in si pripravili piknik ob cesti. Sploh sadje je bilo težko dobiti (no, razen borovnic), da cene alkoholnih pijač raje ne omenjam. Seveda ponuja islandska kuhinja tudi številne specialitete, med najbolj zanimive spadajo: meso PUFFINA, HAKARL – fermentirano in posušeno meso morskega psa, na vetru sušene ribe, jajca nepoznanih ptic in mah.

KAJ VIDETI& POČETI  NA ISLANDIJI

REYKJAVIK | zanimiva islandska prestolnica

---

PRVI DAN dan v ISLANDSKI PRESTOLNICI – po zelo kratki noči smo bili še vedno zelo utrujeni, a smo se nekako zmigali na ZAJTRK in v lov za mestnimi znamenitostmi. Hitra hoja se je kmalu upočasnila, saj smo kmalu ugotovili, da so vsi muzeji, trgovine in galerije ravno na ta dan zaradi praznika zaprte. Dopoldne se je torej sprevrglo v ležerno pohajkovanje po pretežno praznih ulicah in obiskom cerkve HALLGRIMSKIRKJA, katere res ni moč zgrešiti. Gradnja cerkve je trajala približno 40 let, ime je dobila po znanem islandskem pesniku, arhitekturna oblika pa naj bi spominjala na tokove lave.

Ker smo imeli ta dan srečo z lepim vremenom in dovolj časa, smo se odločili za SPREHOD PO PLAŽAH in številnih urejenih sprehajalnih poteh na bližnjem POLOTOKU SELTJARNARNES. Ob občudovanju narave (polotok je znano ZATOČIŠČE PTIC) smo se tudi dodobra nadihali svežega zraka.

Odločili smo se za KOSILO v predelu PRISTANIŠČA in se s polnimi trebuhi kakšno uro kasneje vkrcali na barko PUFFIN EXPRESS, ki nas je popeljala po zalivu. Glavni cilj izleta je bil od blizu opazovati KOLONIJO PTIC „puffin“, kako lovijo ribe.

BLUE LAGOON | namakanje v zdravilnih geotermalnih bazenih

---

POPOLDNE smo se odpeljali do znamenite PLAVE LAGUNE (pa ne tiste iz istoimenskega filma), ki je ena največjih atrakcij na otoku in kmalu smo se tudi mi prepričali, zakaj je temu tako. Pot iz Reykjavika vam bo vzela 45 minut, z letališča pa le 20. Laguna je sicer umetno ustvarjena in je povezana z bližnjo GEOTERMALNO POSTAJO.

Topla voda (od 37°-39°C) je izjemne MLEČNATO TURKIZNE BARVE bogato z MINERALI kot sta ŽVEPLO in SILICIJEV DIOKSID in prav zato velja prepričanje, da kopanje v teh bazenih ni samo zabavno, ampak tudi zdravilno. S sten lahko mirne duše spraskate malo belega blata in se z njim namažite po obrazu – baje, da deluje. V BAZENIH smo ostali kakšno uro in kljub visoki vstopnini (100€ za 4, izključujoč manjše nakupe v izredno lepi trgovini na poti ven) lahko rečemo, da se je ta enkratna izkušnja splačala.

SNAEFELLSNES PENINSULA & NARODNI PARK | Borgarnes, Gerduberg klifi, Budir in Londrangar klifi

---

NASLEDNJI DAN je bil čas, da zapustimo mesto in pot nadaljujemo v smeri severo-zahoda. V Kraju BORGARNES nas je čakal hotel, a ker smo imeli praktično še cel dan časa (Borgarnes leži le v 80km oddaljenosti od Reykjavika) smo se odpeljali vse do polotoka SNAEFELLSNES in se v hotel prijavili šele po večerji.

PRVI POSTANEK smo naredili pri BAZALTNIH STENAH, GERDUBERG CLIFFS. Vzeli smo si čas in se po strmini povzpeli vse do vznožja mogočnih skal in se sproti še najedli sveže nabranih borovnic. Bili smo povsem sami in tudi tistih nekaj dežnih kapljic ter občasih pasov megle nam ni pokvarilo vzdušja.

Hoteli smo se ustaviti na plažah v YTRA TUNGA, ki so znane predvsem po tem, da je na njih možno opazovati KOLONIJE TJULNJEV. Na žalost smo nekako uspeli zgrešiti odcep, potem pa smo se zaradi vedno bolj kislega vremena odločili peljati naprej, kajti čakalo nas je še nekaj postojank. Med njimi tudi tale zanimiva stara črna CERKVICA v kraju BUDIR.

Naslednja postaja – LONDRANGAR KLIFI. Tu je že kar močno DEŽEVALO, povrhu tega pa je začel pihati še mrzel veter. Vseeno smo na hitro skočili iz avta in stekli do razgledne točke od koder smo videli znameniti dve 70 metrov iz vode štrleči skali in KOLONIJE PTIC, ki gnezdijo na prepadnih pečinah.

BIFRÖST | vulkanski krater Grabrok in Hvammstangi z muzejem tjuljnjev

---

Nov dan. Zavedali smo se, da bo dan zelo dolg, saj smo morali prevoziti okrog 300 kilometrov do kraja AKUREYRI na severu, a smo si kljub temu vzeli čas za številne postanke ob poti. Prvič smo se ustavili pri vulkanskem kraterju GRABROK blizu kraja BIFROST in se nanj tudi povzpeli (nič kaj zahteven vzpon, na vrhu pa super razgled).

NASLEDNJI POSTANEK smo naredili v kraju HVAMMSTANGI, kjer je ICELANDIC SEAL CENTRE s stalno razstavo in muzejem tjuljnov. Poleg muzeja smo si ogledali še proces SUŠENJA RIB – nekatere od njih so izgledale prav strašljivo.

GLAUMBAER | Blöndus, Vidimyr, muzejska vas Glaumbaer in fjord Eyjafjordur

---

V BLÖNDUS-u -u smo se ustavili pri zanimivi moderni cerkvi, malo kasneje pa si v VIDIMYR-ju ogledali še eno povsem drugačno, leseno cerkv, vkopano v zemljo in PORASLO S TRAVO. Prav ta objekt je smatran za enega najlepše ohranjenih primerkov TRADICIONALNE ISLANDSKE ARHITEKTURE. Cerkev si lahko ogledate tudi od znotraj, se splača. Ustavili smo se še v znameniti vasi GLAUMBAER, kjer se nahaja nekakšen MUZEJ NA PROSTEM– vas islandskih s travo poraslih hišk. Fundamenti so ponavadi kamniti, na njih je položeno leseno ogrodje na katerem sloni plast zemlje porasle s travo, ki je hkrati streha hiše. Lahko si OGLEDATE NOTRANJOST HIŠK, v spremstvu vodiča pa izveste še mnogo zanimivosti, ki jih ne najdete v knjigah.

Od tu bi se lahko do Akureyri-ja peljali po mnogo krajši poti, a ker smo imeli še čas in voljo smo zavili še v obalna mesteca SAUDARKROKUR, HOSFOS in OlLAFSFJORDUR ob daljši, obmorski poti. Spremljala nas je ČUDOVITA POKRAJINA in manj prometa, namesto avtov smo srečevali konje in ovce.

CESTA V OLAFSFJORDUR in naprej proti DALVIK-u, ob FJORDU EYJAFJORDUR je bila spektakularna! Jezera, zasneženi vrhovi hribov in pisane poletne cvetlice na neskončnih travnikih so ustvarjali enkratne razglede. V AKUREYRI smo prišli šele okrog osmih zvečerin se s krulečimi želodci odpravili na VEČERJO, ki je bila mimogrede spet slastna z grenkim priokusom, ki se je kot vedno razvil on prejetju računa.

AKUREYRI | drugo največje islandsko mesto

---

DRUGO NAJVEČJE ISLANDSKO MESTO nas je torej pozdravilo z lepim mirnim večerom in okusno ribjo pojedino. Tu smo prespali dvakrat, a naslednji dan raje preživeli v raziskovanju širše okolice kot pa v mestu. Na dan ko smo mesto dokončno zapuščali, smo po zajtrku obiskali še bližnje BOTANIČNE VRTOVE in bili zelo presenečeni nad tem, na koliko različnih (tudi bolj tropskih) rastlin smo naleteli, mrzli klimi navkljub.

GODAFOSS | eden najbolj znanih islandskih slapov

---

Dan smo začeli z obiskom prvega izmed številnih SLAPOV, ki smo jih obiskali na potovanju, GODAFOSS. Voda reke SKJALFANDAFJOT pada 12 metrov v globino in to kar na 30 metrih širine. Pogled na ta širok slap je res veličasten, morda pa se nam je tako zdelo tudi zato, ker je bil to prvi slap, ki smo ga videli po dolgem času.

HUSAVIK | prestolnica kitolova na severu otoka

---

V HUSAVIK-u smo obiskali lepo urejen in informativen MUZEJ KITOV, Whale Museum, izlet z ladjo na odprto morje z namenov ugledati kak živ primerek kita pa smo izpustili. Kite smo v naravnem okolju namreč že videli, sam izlet pa tudi ni bil ravno poceni, zato smo čas raje namenili za kaj drugega. Le nekaj dni kasneje smo imeli to srečo, da smo kite videli kar iz glavne ceste ob vzhodni islandski obali. Sicer pa je kraj očarljiv in pogledi na OKOLIŠKE HRIBE s snežnimi kapami na eni strani ter morje na drugi ga naredi še lepšega.

Ob sprehajanju skozi mesto smo naleteli na nekaj, kako naj rečem, „zanimivega“. In sicer, FALOLOŠKI MUZEJ (The Icelandic Phallological Museum). Ker je to verjetno edini tovrsten muzej na svetu s toliko različnimi primerki, smo seveda pokukali vanj. Pričakalo nas je okrog 200 falusov različnih morskih in kopenskih sesalcev. Leta 2011 so muzej preselili v Reykjavik, zato ga danes lahko obiščete tam.

TJÖRNES PENINSULA | krasni klifi, osamljene plaže in fosili

---

Kmalu za tem, ko smo zapustili Husavik, smo se ustavili na PLAŽAH tega polotoka, kjer smo naleteli na čudovite primerke FOSILOV, kasneje pa smo si KLIFE ogledati še s krasne razgledne terase ob glavni cesti. Šli smo mimo kraja ASBYRGI (kjer smo se ustavili v CENTRU ZA OBISKOVALCE Jökulsargljufur NP Visitors Centre – danes spada ta NP pod Vatnajökull NP) in se odpeljali naprej do slapov HAFRAGILSFOSS in DETIFOSS.

DETTIFOSS | eden najmočnejših slapov v Evropi

---

Mogočen slap slovi kot NAJMOČNEJŠI V EVROPI in z zagotovostjo se ta moč v živo ne samo vidi, ampak tudi sliši in občuti na koži. SLAP je več kot 100m ŠIROK, voda pa pada 45 metrov globoko. Ob sprehajalni poti je nekaj RAZGLEDNIH PLOŠČADIH, tako da ga vidite z različnih zornih kotov.

KRAFLA VULKAN | pohod po lesenih poteh med brbotajočimi vrelci in jezerci 

---

Sledil je ogled VULKANSKEGA KRATERJA KRAFLA, ki je še zelo aktiven. Med sprehajanjem po urejeni leseni poti vas ves čas spremljaja brbotanje iz zemeljskih lukenj, tu in tam nekja močno zasmrdi po kislem, iz razpok pa se vije dim.

Barve so res osupljive, od oranžne do rumene, zelene in črne. Vmes pa še zaplate turkizno mlečnatih jezerc. Prišel je čas za vrnitev v naš študentski dom (v poletnih mesecih preurejen v hotel) v Akureyri kjer smo utrujeni popadali v postelje.

JEZERO MYVATN | čudovito jezero blizu vulkana Hverfell

---

Po poznem zajtrku smo se iz Akureyri-ja del poti peljali po isti cesti kot že dan poprej in se na nekaj točkah ustavili ob čudovitem JEZERU MYVATN. Jezero ni daleč od KRAFLE, ki smo jo obiskali prejšnji dan, okolica z jezerom predstavlja bogato okolje kar se tiče flore in favne, predvsem domuje tu veliko ptic. V Bližini se dviga tudi vulkan HVERFELL, na katerega smo z veseljem splezali.

VULKAN HVERFJALL | pohod na rob vulkanskega kraterja

---

Pot ni bila prezahtevna, le dovolj časa si je treba vzeti za obisk. Čeprav od začetka zgleda, da boste hitro pri vrhu, se na koncu le malo zavleče. Obhodili smo tudi kilometrski krater in bili nagrajeni z razgledi v vse smeri, med drugim tudi na jezero, ki je zdaj ležalo pod nami. Navzgor vodita dve uradni OZNAČENI POTI, katerih se morate držati.

Po vsej tej hoji smo postali lačni in tik ob jezeru naleteli na prijetno domačo RESTAVRACIJO oziroma kavarno, kjer mso se okrepčali z domačo juho in jogurtom. Obiskali smo še geotermalno postajo KRAFLA (pod vodstvom je možen ogled notranjosti), kar je bila zagotovo zanimiva izkušnja in spet nekaj novega. Pot smo od tu nadaljevali proti krajema EGILSTADIR in SEYDISFJORDUR, a na žalost so se na nebo spet zgrinjali temni oblaki in megla.

HÖFN GLACIER MUSEUM | zanimiv ledeniški muzej

---

NASLEDNJE JUTRO smo se ustavili v ledeniškem muzeju GLACIER MUSEUM, ki je zelo lepo urejen in na nazoren način prikaže delovanje LEDENIKOV in njihovo spreminjanje, sploh v današnjem času klimatskih sprememb.

VATNAJÖKULL NARODNI PARK | zavarovano območje mogočnega ledenika

---

VATNAJÖKULL narodni park vključuje znamenit istoimenski LEDENIK in ogromno območje okrog njega, del tega območja je v preteklosti pripadal posameznim parkov, danes pa so vsi združeni. To ZAVAROVANO OBMOČJE vključuje pokrajine, ki so jih oblikovale reke, ledeniki in premiki ledu ter geotermalna in vulkanska aktivnost.

JÖKULSARLON LAGOON | ogled najlepše ledeniške lagune na Islandiji

---

Brez dvoma eden mojih osebnih vrhuncev tega potovanja. Znamenita LEDENIŠKA LAGUNA je nastala z zmanjševanjem ledenika zaradi spremembe toplotnih razmer v zadnjih desetletjih, laguna se zato vsako leto rahlo poveča. Laguna leži le kak kilometer od oceana in je smatrana za eno od islandskih čudes, sem pa so že večkrat prišli tudi na raznorazna snemanja filmov in reklam.

Privoščili mso si 35-minutno vožnjo z AMFIBIJSKIM VOZILOM (najprej po kopnem in nato po laguni) in tako smo lahko povsem od blizu občudovali ledee gore in potipali majhne koščke ledu, ki so plavali na površju.

Po obiski lagune smo se spontano ustavili še na plaži ob morju tik ob laguni in opazovali KOSE LEDU kako so izginjali med valovi, na črnem vulkanskem pesku pa so nekateri izgledali kot zanimivo oblikovani kosi stekla.

VIK | čudoviti zalivi, klifi in vulkanske plaže okoli Vik i Myrdal

---

S polnim imenom VIK I MYRDAL, je to najbolj južna VASICA v državi in kljub temu da ima le okrog 300 prebivalcev, je še vedno največja naselbina 70 kilometrov naokrog. Nahaja se tik ob slavni cesti RING ROAD in predstavlja priljubljeno turistično točko.

Čudovite ČRNE VULKANSKE PLAŽE in zalivi so obkroženi s štrlečimi skalami poraslimi z mahom, na katerih gnezdijo ptice, tudi puffini. Če spite v bližini Vika je tole super izbira za jutranji sprehod.

DYRHOLAEY | kolonija njork

---

Še malo naprej se nahaja majen polotok, DYRHOLAEY, kjer lahko vidite puffine čist od blizu, če imate srečo. Tokrat smo jo imeli, tako z vremenom kot s prisotnostjo teh zanimivih majhnih PTIC. Pa še motiti se niso pustili kaj preveč.

SKOGAFOSS | impresiven slap in pohodna pot na vrh platoja

---

Po približno polurni vožnji smo parkirali avto ob vznožju SLAPU SKOGAFOSS, ki je eden največjih v državi, s širine 25 metrov pada voda v globino kar 60 metrov. Po ozki poti smo se dvignili na vrh in si slap ogledali še od zgoraj. Od tu naprej vodi še kar nekaj pohodnih poti, če imate dovolj časa – mi smo morali naprej.

SELJALANDSFOSS | še en islandski slap, obiska katerega ne gre zamuditi

---

EDEN NAJBOLJ ZNANIH SLAPOV, katerega voda prav tako pada 60 metrov v globino preko klifa, ki je včasih predstavljal obalo. Obisk slapu je zanimiv tudi zato, ker se lahko po ozki spolzki potki sprehodite za njegovo vodno kuliso.

Na poti smo se ustavili še blizu delujočega VULKANA HEKLA. Vzpon nanj traja okrog 8 ur, sicer pa vsi poudarjajo, da je pohod nanj zaradii povečane aktivnosti le na lastno odgovornost. Namesto težkega trekinga smo se torej brez problema zadovoljili le z obiskom CENTRA ZA OBISKOVALCE.

SELFOSS & HVERAGERDI| vas Eyrarbakki in pohodne poti s termalnimi vrelci  v okolici kraja Hveragerdi

---

Še vedno je bilo dovolj zgodaj, da smo v kraju SELFOSS (kjer nas je čakala rezervirana hotelska soba) najprej zavili še do obmorske vasi EYRARBAKKI in si tam privoščili kosilo, potem pa v okolici manjšega kraja HVERAGERDI odkrili zanimive POHODNE POTI poti ob TERMALNIH VRELCIH – najbolj drzni smo se celo skopali v potoku. Držali smo se označenih poti in se po približno treh kilometrih z zelo umazanimi čevlji vrnili na parkirišče.

GEYSIR & STOKKUR | bruhanje vode pri najbolj znanih islandskih gejzirjih Geysir in Stokkur

---

ZADNJI DAN NA POTI preden smo se vrnili v Reykjavik smo se sprva ustavili pri eni največjih atrakcij na Islandiji, GEJZIRJU GEYSIR in STOKKUR. Geysir, je prvi opisan pojav te vrste, zato nosi po njem tudi ime. Voda slednjega bruha kar 70 metrov visoko v zrak, to pa se zgodi ne vsakih nekaj let.

Za obiskovalce je torej bolj zanimiv GEJZIR STOKKUR, ki izbruhne vsakih 8-10 minut in ni hudič, da ga en boste videli v vsej svoji veličastnosti. Voda običajno izbruhne 15-20 metrov visoko, lahko pa se zgodi, da doseže tudi do 40 metrov. Vsekakor je stati le par metrov stran nor občutek in še ena enkratna izkušnja.

GULLFOSS | ogromen slap in ena bolj turističnih točk na otoku

---

Tu je bilo kar precej turistično, kar se je odražalo tudi v številnih trgovinicah s spominki, ki jih drugje še zdaleč ni bilo toliko. Tudi tu pa so že večkrat posneli kakšen film.

THINGVELLIR NARODNI PARK | historično pomembno območje in krasna narava

---

Vedno bolj smo se približevali REYKJAVIKU in ker smo imeli še vedno nekaj časa na voljo smo se sprehodili še po zadnjem NARODNEM PARKU, ki je tako ali tako ležal ob naši začrtani poti. Ta HISTORIČNO OBMOČJE območje s KULTURNIMI in GEOLOŠKIMI posebnostmi predstavlja tudi največje islandsko naravno jezero, že leta 930 pa je bil v kraju ALTHING ustanovljen PRVI ISLANDSKI PARLAMENT – zaradi vseh teh značilnosti je območje uvrščeno tudi pod UNESCO-vo svetovno dediščino.

NAZAJ V REYKJAVIK IN DOMOV | še zadnji ogledi v prestolnici

---

NAZAJ V REYKJAVIKU smo hoteli izkoristiti še zadnje ure preden se je zmračilo. Tokrat nas je spremljalo boljše vreme, kar smo izkoristili za sprehajanje med galerijami, trgovinicami in bari. Čudovit zaključek potovanja, čakala nas je le še ena kratka noč v hotelu in letalo domov. Čeprav 10 DNI ni veliko časa, smo uspeli videti ogromno naravnih lepot, slišali pa smo, da je baje zelo lepo tudi pozimi – hmmm, mogoče se splača preveriti.