Prejšnji teden sva imela par dni časa za izlet nekam v neznano oziroma v že dolgo neobiskane kraje in destinacijo sva na koncu izbrala glede na ugodnejšo vremensko napoved. Tako sva se iz Ljubljane odpeljala po stari cesti za Savo skoraj do Trbovelj, tam zavila na krasni Podkum, naprej skozi Sevnico, Brestanico in Krško na hribčkasto Bizeljsko. Slednjega sem enkrat že obiskala in ostal mi je v lepem spominu. Ta prispevek posvečam torej prav tej majhni, pa vendar zelo zanimivi vinorodni pokrajini ob meji s Hrvaško. Več o tem kaj vse lahko vidite in doživite na Bizeljskem pa v nadaljevanju.

BIZELJSKO, ki je svoje ime dobilo po VITEZIH RODBINE WISSELL, je del KOZJANSKEGA PARKA in hkrati del REGIJE POSAVJE, v katero sicer spadajo občine Brežice, Krško, Kostanjevica na Krki, Sevnica, Radeče in Bistrica ob Sotli. Iz osrednje in južne Slovenije se do Bizeljskega najhitreje pripeljete po avtocesti v smeri Zagreb, ki jo zapustite pri Brežicah, sicer pa je območje Bizeljskega ravno prav veliko za 1- do 2-dnevni obisk vseh bolj znanih KULTURNIH IN NARAVNIH ZNAMENITOSTI. Že v času Rimljanov je bil ta del Slovenije pomembno stičišče poti, ARHEOLOŠKA NAJDIŠČA V VASI OREŠJE pa nakazujejo na to, da je bila pokrajina verjetno naseljena že v kameni dobi.

VINOGRADI IN VINSKE KLETI | vinorodni okoliš Bizeljsko-Sremič

Na Bizeljsko sva, tako kot mnogi drugi, tudi midva v prvi vrsti prišla zaradi vinogradov, vina, repnic, tipičnih vinskih hramov – skratka zanimive VINORODNE POKRAJINE, ki daje temu prostoru posebno prepoznaven pečat. Pravzaprav lahko govorimo o VINORODNEM OKOLIŠU BIZELJSKO-SREMIČ, podamo se lahko tudi po poteh BIZELJSKO – SREMIŠKE VINSKE CESTE. Avtohtona sorta je RUMENI PLAVEC, sicer pa tu od BELIH VIN največkrat popijemo še belega bizeljčana, laški rizling, rumeni muškat, sivi pinot, od RDEČIH VIN pa modro frankinjo, rdečega bizeljčana in modri pinot. Poleg omenjenih se dobi tudi jagodne izbore, ledena vina in penine.

Bizeljsko pa ne slovi le po svojih vinih, temveč tudi po odličnih PENINAH, med katerimi je vsekakor najbolj znan, tudi mednarodno, pridelovalec VINSKA KLET ISTENIČ iz Stare vasi. Z glavne ceste najprej zagledamo modernejšo Vilo Istenič, kjer lahko tudi prespite, sicer pa se ob predhodni najavi po telefonu lahko zmenite za DEGUSTACIJO PENIN in zraven naročite še kakšen NAREZEK ali pa toplo jed. Nudijo tudi prostore za večje zaključene družbe za različna praznovanja.

VINSKI HRAMOVI | objekti za skranjevanje vina in pridelka

VINSKI HRAMOVI na Bizeljskem so bili nekoč grajeni iz gline, lesa, šibja in slame, danes pa so seveda večinoma opečnati. Vinogradi so tu namreč posejani po hribčkih in velikokrat niso locirani pri glavni hiši oziroma domačiji – zato so se skozi čas začeli pojavljati posamezni, večji ali manjši (odvisno od kapacitete vinograda) vinski hrami, zgrajeni pri vinogradih. Slednji so namenjeni le GOSPODARSKIM DEJAVNOSTIM, a nekateri so danes preurejeni v krasne VIKEND HIŠKE.

Sicer so hramovi primarno namenjeni SHRANJEVANJU VINSKEGA PRIDELKA in temu primerno so tudi arhitekturno oblikovani – večinoma so res preprosti in funkcionalni. Tu in tam se seveda najde tudi kakšen izredno lepo okrašen z detajli, sicer pa večino hramov krasi ena res posebna zanimivost, in sicer LESENA SONČNA VRATA. Slednja so še danes pomemben tradicionalen element pri gradnji novih hramov in vinskih kleti.

NAJMANJŠI HRAM BOŠT | le okrog 4m² velik vinski hram

Med številnimi lesenimi ali zidanimi vinskimi hrami, ki jih najdemo na Bizeljskem, se v zaselku BOŠT skriva prav NAJMANJŠI HRAM V SLOVENIJI. Skoraj 200let staremu, lesenemu hramu s tradicionalno slamnato strešno kritino resnično lahko rečemo kar hramček, saj njegova kvadratura znaša le okoli 4m².

KLOPOTCI | lesene naprave s kladivci za odganjanje ptic

Prav z Bizeljskega izvira tudi posebna konstrukcija oziroma LESENA NAPRAVA S KLADIVCI, ki s svojim ropotanjem preganjajo ptice v vinogradih in so ZAŠČITNI ZNAK TAMKAJŠNJIH VINOGRADOV. Klopotce se postavlja enkrat avgusta, snamejo pa jih takoj po koncu celotne trgatve – dandanes je tradicionalni klopotec sicer malce izgubil svojo funkcijo, a veliko vinogradnikov ga vseeno postavi in s tem ohranja tradicijo.

REPNICE | jame za shranjevanje, zorenje in degustacijo vin

Poleg klopotcev, hramov in majolik, so ena res zanimiva posebnost tega konca Slovenije tudi t.i. REPNICE – jame, izkopane v kremenčevem pesku, v katerih so nekoč SHRANJEVALI REPO (prav po tem so tudi dobile ime), danes pa se uporabljajo kot edinstven prostor za SHRANJEVANJE IN DEGUSTACIJO VIN. V repnicah so namreč idealni pogoji glede temperature (konstatno okrog 8C) in vlage za shranjevanje in zorjenje vin. Obisk kakšne od okoli 200 let starih repnic je takorekoč obvezen v teh koncih, Midva sva obiskala REPNICO NAJGER, sicer pa se lahko ustavite na primer še pri naslednjih: REPNICA BALON, REPNICA VINO GRABEN, REPNICA PRI KOVAČIČEVIH, REPNICA JELČIČ, REPNICA KELHER.

Že sama notranjost repnic je izredno zanimiva, saj na njihovih stenah in stropovih opazimo zanimive naravne ornamente, organiziran OBISK REPNICE pa ponavadi vključuje tudi POKUŠINO VIN in DOMAČI NAREZEK, pa še kaj zanimivega o teh krajih boste slišali.

RAZSTAVA MAJOLIK | preko 1000 poslikanih vrčev za vino

Za točenje vina se v teh krajih uporablja TRADICIONALNI LONČENI VRČ ZA VINO, t.i. MAJOLIKA ali tudi MAJOLKA. Nekoč je imela prav vsaka vas svojega lončarja, ki je izdeloval različne posode za kuhanje in serviranje, med njimi tudi majolike, ki so jih večkrat tudi lepo pobarvali in okrasili z motivi, napisi in okraski. Ne samo, da so uporabne, majolike imajo torej tudi POMEMBNO ZGODOVINSKO VREDNOST. Danes jih lahko kupite tudi kot spominek, večkrat se jih podari za kakšno posebno priložnost, sicer pa se jih seveda še vedno uporablja v vinskih kleteh in hramih, za točenje vina kakopak.

NAJOBŠIRNEJŠA IN NAJLEPŠA ZBIRKA MAJOLIK v Sloveniji vas čaka prav na Bizeljskem, in sicer pri BABIČEVIH V BUKOVJU, kjer lahko sicer poskusite oziroma kupite tudi njihovo vino. Privatna zbirka obsega MAJOLIKE Z RAZLIČNIH KONCEV SVETA, najmanjša drži le kakšen centiliter, največja pa več litrov – vseh skupaj je že krepko čez 1000.

PEŠ POTI PO BIZELJSKEM | zanimivi daljši pohodi

Če radi hodite, potem vas morda zanimajo DALJŠE PEŠ POTI in tudi teh tukaj ne manjka. Verjetno bi se našla še kakšna, a tule omenim tiste, za katere sem slišala sama: POT K REPNICAM (začetek je v Stari vasi, konec pa v vasi Brezovica – tu blizu lahko obiščete eno od številnih repnic in poskusite njihovo vino), VIDOVA POT (označena cesta se začne na križišču med Brezovico in Pišeško cesto in vodi do cerkve Sv. Vida – nadaljujete lahko naprej do romarskega središča Svete gore), POT OB SOTLI (Pot ob obmejni reki Sotli s potekom Stara vas – Gregovce – Nova vas – Bračna vas) in GRAJSKA PEŠPOT (pot iz središča Bizeljskega do gradu Bizeljsko).

GNEZDIŠČE PTIČA ČEBELARJA | opazovanje barvitih eksotičnih ptic v Župnjeku

Na Bizeljskem lahko v poletnih mesecih (nekako od maja do avgusta) V PESKOKOPU KREMENČEVEGA PESKA V ŽUPNJEKU opazujemo prav posebno barvito vrsto ptic, PTIČA ČEBELARJA (prehranjuje se namreč z divjimi čebelami, od tod tudi ime), ki sem spomladi prileti iz južnje in osrednje Afrike. Po Sloveniji dandanes sicer najdemo še par podobnih gnezdišč, a dolga leta je bilo prav to na Bizeljskem eno in edino. Midva sva tokrat prišla prepozno, saj septembra ptic ni več mogoče opazovati – drugače pa je za opazovanje z ustrezne razdalje zgrajena ZAPRTA OPAZOVALNICA, ne pozabite pa tudi na daljnogled.

BIZELJSKI GRAD | zanimiv srednjeveški grad z vinsko kletjo

Mogočen SREDNJEVEŠKI GRAD s krasnim arkadnim dvoriščem in dvema stolpoma se nahaja na hribčku nad BIZELJSKO VASJO. Skozi zgodovino je zamenjal celo vrsto lastnikov (najbolj znana je rodbina Tattenbach in knezi Windischgrätze) in pa tudi celo vrsto predelav oziroma dozidav. Z gradu so krasni razgledi na okolico, vidi se namreč vse do hrvaškega Zagorja in gore Sljeme.

V Bizeljskem gradu danes živi DRUŽINA KLAKOČER, a si je kljub temu možno ogledati tudi notranje sobane. Morda je boljše, če se predhodno najavite po telefonu, midva se sicer nisva, pa sva imela srečo. Med nadvse zanimivim in zabavnim vodstvom (bila sva edina gosta), polnim anekdot in zanimivih dejstev o zgodovini gradu pa tudi Bizeljskega sva si poleg lepega DVORIŠČA ogledala KAPELO SV. HIERONIMA iz 17. stoletja, GRAJSKE SOBANE s krasnimi poslikavami in ŠTUKATURAMI, za konec pa seveda še GRAJSKO VINSKO KLET, kjer smo tudi nekaj popili in nekaj kupili za domov.

NEKOČ NAJDEBELEJŠI HRAST V SLOVENIJI | ostanki mogočnega drevesa v vasi Gregovce

Med brskanjem po internetu o tem, kaj vse si na Bizeljskem lahko ogledava sem dostikrat naletela na zanimiv podatek, da v teh krajih raste tudi ogromen, skoraj 30m visok hrast z obsegom debla preko 7m in krošnjo, ki v obsegu meri kar 50m. S temi merami naj bi to bil tudi NAJDEBELEJŠI HRAST v naši deželici. Z veseljem bi si ga ogledala, a kaj ko so ga vmes dobro uničili hrastovi kozlički (zaščitena vrsta hrošča) in danes ni ne duha ne sluha o tisti čudoviti krošnji, na ogled je le še par metrov debla. Kakorkoli že, hrast se nahaja pri VINOGRADNIŠKI DRUŽINI NUJEC – če rabite izgovor, da si ogledate ostanke hrasta.

GRAD PIŠECE | zanimiv obnovljen grad z izstopajočim romanskim stolpom

GRAD PIŠECE ali PIŠEČKI GRAD, ki se nahaja na idilični lokaciji na pobočju hriba Orlice, nad istoimensko vasjo v občini Brežice, ima zanimiv tloris mnogokotnika, saj so grad skozi stoletja dograjevali in prenavljali. Najbolj izstopa romanski stolp, med drugim pa so vidni predvsem elementi baroka. Grad je bil pred kratkim v celoti obnovljen, tako zunanjost kot notranjost, a je nažalost ZA JAVNOST ZAPRT. Tudi midva sva si ga tako ogledala le od zunaj.

Ogled gradu se vseeno splača, saj je obdan s čudovitim ANGLEŠKIM PARKOM, v katerem ne morete zgrešiti gigantskih SEKVOJ, pa tudi ne ribnikov. Iz kraja Pišece je do gradu lepa pešpot, sicer pa se do gradu pride tudi z avtomobilom.

OKOLICA BIZELJSKEGA | kaj si lahko ogledate na poti oziroma v bližini

V okolici Bizeljskega je še cel kup zanimivih krajev, ki si jih lahko ogledate v sklopu istega izleta, tudi če je le za vikend. Midva sva si tako ogledala grad v Sevnici, grad Rajhenburg v Brestanici, Sremič (kjer sva noro dobro jedla v restavraciji Tri lučke), potem sta tu še mesti Krško in Brežice, po obisku Bizeljskega sva na hitro obiskala še Kozjanski park in grad Podsreda ter se zapeljala še do Olimja in Podčetrtka kjer sva jedla sicer bolj povprečno kosilce pri Jelenovem Grebenu. Čisto za konec sva se na hitro ustavila še v Zasavju, potem pa vrnila v Ljubljano. Lepi konci, sigurno se še kdaj vrneva!