Iiiin poletje 2025 se je tudi za nas uradno začelo, pa čeprav smo že oktobra. Malo heca, malo resnice. Letos se še nismo kopali v morju, če odštejem tistih parkrat “do kolen” za prvega maja v Piranu. Julija smo se namreč končno, po treh dolgih in večinoma kar stresnih, letih prenove preselili v našo hišo. Ampak ni bilo časa za počitek, takoj sva namreč začela z oddajanjem sob, poletne turistične sezone v Kranjski Gori s tega vidika seveda ni šlo za zamuditi. Smo pa zato žrtvovali naše počitnice in si privoščili le nekajdnevni oddih v krasnih hrvaških Termah Tuhelj. Medtem ko smo sicer uživali v novem domu, obdani s čudovito naravo, hribi in jezeri, smo se vseeno malo poslinili nad marsikatero vašo morsko. Saj ne, da komu ne bi privoščili, ampak a poznate tisti jaz bi tudiiiiii občutek? No, zdaj, ko ste vi večinoma doma, je končno prišel tudi naš čas. Kam torej gremo? V Turčijo! Z avtom. Ampak vmes še nekam skočimo. Z letalom. In preden se vrnemo domov raziščemo še en delček Grčije. Kar dolgo nas ne bo. Več o tem zakaj spet proti vzhodu, kako bomo potovali, kam vse točno gremo in za koliko časa pa v nadaljevanju prispevka.
Zakaj (spet) v Turčijo?
Lansko leto, ko smo jo s takrat 3-letno Milo in 6-mesečnim Leom mahnili čez Turčijo do Gruzije in Armenije, nam je ta vzhodnjaški vajb tako pasal in že tam sva enoglasno sklenila, da se vsaj v Turčijo kmalu spet vrnemo. In ko sva enkrat spomladi začela razmišljati, kako bi najlažje organizirali našo potovalno jesen, sva se nekako složno nagibala prav v to smer. Lani smo raziskovali obalo Črnega morja in se, bolj brzinsko, vračali čez vzhodno in centralno Anatolijo, letos pa je grob plan preko Istanbula do Kapadokije, morda še malo proti vzhodu, južna in jugozahodna obala ter malo cikcak po zaledju. Ampak ker ima ravno oktobra Lukas (za tiste, ki ne veste, moj najstarejši sin, ki živi v Nemčiji) dva tedna šolskih počitnic smo se odločili, da vmes še nekam skupaj pobegnemo.
Ampak najprej iz Istanbula nekam odletimo. Kam pa kam?
Po Turčiji bomo potovali z našim LR Defenderjem, ki je že vse od leta 2019 naša zvesta hiša na kolesih. Ampak ker bi bilo življenje na 5m2 z dvema majhnima otrokoma (zdaj 4-letna Mila in 1-letni Leo) in najstnikom (13-letni Lukas) res izziv, smo iskali destinacijo za skupne počitnice nekje drugje. Nekje, kamor bi vsi lahko enostavno leteli, se pravi Lukas iz nemškega Hanovra in mi ali iz Ljubljane, Istanbula ali nekje vmes. In ker sta moja teta in stric, ki je Egipčan, ravno takrat v sončni deželi faraonov, je bila odločitev že malo lažja. Gremo pogledat piramide! To bo sicer moj že četrti obisk Egipta, pa vseeno bom tudi jaz videla precej novega. Sploh pa bodo z mano vsi moji trije otroci, kar je sploh nekaj najlepšega in se res veselim.
Gremo v Egipt!
Tako bomo torej iz Kranjske Gore najprej s par postanki brzeli proti Istanbulu, tam pustili Defenderja na varnem pri naših turških prijateljih (hvala Hande in Emir!) in se na letališču dobili z Lukasom, ki prileti iz Hanovra. Njemu sem namreč rezervirala povezovalni let v Kairo s postankom v Istanbulu, za nas štiri pa samo ta drugi let v Kairo. Držimo pesti, da se bo vse izšlo po planu. Skupaj torej priletimo v egipčansko prestolnico in skupaj odletimo iz Sharm el Sheikha, vmes pa nas čaka 9-dnevna avanturistična dogodivščina, ki smo ga zasnovali skupaj s pomočjo Nade in Talaata in njune turistične agencije Gremo v Egipt. Ne bo čisto klasično potovanje in vem, da bomo videli in doživeli marsikaj, česar mnoge agencije ne ponujajo. Če tudi vas mika Egipt malo drugače, potem le spremljajte naš Placesandnotes ter Gremovegipt IG in FB profil za več (aktualnih) informacij.
… in nazaj v Turčijo!
Lukas se po naši egipčanski avanturi vrača v Nemčijo, poslovimo se v Istanbulu, kjer on nadaljuje svoj povezovalni let v Hanover, mi pa prevzamemo Defenderja in nadaljujemo naš road trip. In ja, Lukas je star 13 let. v Egiptu bo praznoval 14tko. Govori tekoče nemško, angleško in slovensko, že nekaj let sam potuje z vlakom po Nemčiji in Avstriji, na najinih skupnih potovanjih pa je videl tudi že lep del sveta, tako da mu absolutno zaupam, da se bo znašel po letališčih in brez stresa preživel tista dva samostojna poleta.
Ko bo on torej z eno nogo že nazaj pri pouku, bomo mi začeli našo turško pravljico. In ne, nimamo točnega plana, ker malo spontanosti mora vedno bit, da je bolj zanimivo. Želimo si najprej v Kapadokijo, predvsem zato ker bo že druga polovica oktobra in bo dan vedno krajši, temperature pa vedno nižje. Potem pa proti jugu države, morda malo proti vzhodu, odvisno od časa, vremena in volje ter ob obali Egejskega in Sredozemskega morja počasi proti Izmirju in SZ delu države.
Za konec pa še malo Grčije 🙂
Od tu naprej pa spet malo bolj po gasu, zadnji teden novembra se namreč dobimo s kolegi v Grčiji, gremo kampirat na Halkidiki! Ja to so tisti trije polotoki, ki jim včasih rečemo tudi trije prsti. Verjeli ali ne, od Grčije poznam le Atene in pa Kreto. Ja, prav ste uganili, tja sem šla le na absolventski izlet. Charlie dobro pozna grške otoke, saj je mnogo poletij preživel na očetovi jadrnici, lucky him. Tako da se oba že res veseliva tudi toktratne Grčije, dobre družbe, skupnih žar večerij in pogovorov dolgo v noč – to bo en krasen zaključek letošnjega 7-tedenskega road tripa.
Decembra smo doma. Delamo. Tudi januarja in februarja. Potem pa… ne povem 🙂 Ampak spomladi bomo spet nekje daleč. Se beremo – na našem IG in FB vas čakajo vsakodnevne obajve v živo!
