Lizbona je super mesto za vikend izlet, ki je lahko tudi daljši od sobote in nedelje – tako lahko skočite še na kakšen izlet v bližnje kraje oziroma na obalo. Velika verjetnost je, da bo v času obiska lepše vreme kot je doma, najde se veliko prikupnih restavracij z okusno hrano, poleg tega pa seveda tudi cela vrsta muzejev in zgodovinskih objektov. Stari del mesta je zelo živahen in poln barov in restavracij v očarljivih ozkih uličicah, kjer zvečer odmevajo toni fado glasbe. Na našem nedavnem road tripu po Portugalski smo tu dvakrat prespali in si v enem dolgem dnevu ogledali kar se je pač dalo ;).

Spali smo v predelu Belem, za katerega smo se odločili, da se nam ni bilo treba z avtom pentljati po labirintu ulic v centru mesta – tu pa smo imeli celo privatno varovano parkirišče. Prvo kot prvo – najti smo morali kavarno, saj brez zajtrka in kave pri nas ne pridemo daleč. Belem slovi po slaščicah PASTEIS DE NATA, ki so se tudi tokrat znašle na naši s soncem obsijani mizi. S polnimi želodčki smo se sprehodili do bližnje utrdbe TORRE DE BELEM.

BELEM | Torre de Belem, pastel de nata in Unescova dediščina

Predel Belem je približno 6 km oddaljen od centra mesta in slovi po nekaterih izjemnih objektih. Poleg TORRE DE BELEM so tu še samostan MOSTEIRO DOS JERONIMOS, nekdanja kraljeva palača PALACIO NACIONAL DE AJUDA, nekaj muzejev, krasnih parkov in spomenikov.

Res bi lahko tule preživel kar cel dan – odkar potujemo v troje le redko kdaj zavijemo v muzeje in si jih največkrat ogledamo le od zunaj. Tudi tukaj ni bilo nič kaj drugače, zato smo za vse skupaj porabili občutno manj časa :).

TORRE DE BELEM je ena izmed stvari, ki se jih prav dobro spominjam še od mojega prvega obiska Lizbone dolga leta nazaj. Trdnjava, ki se nahaja tudi na seznamu UNESCO-ve dediščine je bila načrtovana leta 1515 z namenom obrambe mesta na pomembni vstopni točki z morja. Arhitektura je res zanimiva, sploh detajli na fasadi. Za 6€ si lahko ogledate tudi notranjost (zaradi potencialne dolge vrste pri vstopu se splača priti zgodaj zjutraj ali pa proti večeru)

Mi smo šibali naprej in se odločili za nakup kart za rdeči turistični avtobus RED BUS LINE, ki se ustavil takorekoč pred utrdbo. V zgornjem nadstropju smo uživali na sončku med tem ko smo se peljali skozi mesto in tu in tam skočili dol in si kaj ogledali. Za 20€ na odraslega (vozovnica velja 2 dni) je tole odlična rešitev, če imate bolj malo časa in če je lepo vreme.

Na UNESCO-vem seznamu najdemo tudi samostan MOSTEIRO DOS JERONIMOS,v katerem je kasneje našla mesto šola in sirotišnica. Fasada je čudovita, prav tako glavni vhod – za 7€ si lahko ogledate še notranjost, dobijo se tudi ugodnejše kombinirane karte za ogled samostana in Torre de Belem. Tu počiva tudi sloviti VASCO DA GAMA.

Pot nas je vodila mimo znamenite originalne tovarne PASTEIS DE BELEM FACTORY, kjer lahko v krasni kavarni in prodajalni kupite par slastnih okroglih slaščic z jajčno kremo. Več o njih in portugalski kulinariki si lahko v posebnem prispevki preberete tukaj. Ko smo za sabo pustili nekdanjo kraljevo palačo smo se kmalu znašli pod rdečim visečim mostom PONTE 25 DE ABRIL, ki je res prava kopija tistega iz San Francisca! Na drugi strani REKE TEJO se mogočno dviga kip Jezusa THE CHRIST THE KING, ki je sicer manjši a drugače od daleč na las podoben tistemu iz Ria. Približevali smo se centru, kjer smo izstopili in začeli s sprehodom po mestu.

TRG PRACA DO COMERCIO & OKOLI | palača Ribeira in znameniti trg

Izstopili smo torej na velikem trgu, ki je leta 1755 po silovitem POTRESU dobil novo podobo, kakršno ima še dandanes. Poleg potresa je Lizbono istočasno prizadel še cunami in več požarov, ki so uničili dober del mesta, med drugim tudi kraljevo rezidenco RIBEIRA PALACE.

Nov trg na katerem stoji KIP KRALJA JOSE je danes priljubljena točka tako med turisti kot domačini, ki se tu zbirajo preden se skupaj odpravijo po mestu. Trg obroža cela vrsta restavracij in kavarn z lepimi pogledi na okolico.

Pogled na trg od zgoraj, z gradu. Praca do Comercio leži tik od reki, ki mu daje posebno noto. Od tu smo se naprej odpravili peš in trg zdel se nam je odlično mesto za začetek raziskovanja centra Lizbone.

PEŠ CONA v eni izmed ulic za trgom je polna TRGOVIN in kavarn, ob vikendih pa se tu nabere tudi veliko ULIČNIH UMETNIKOV in GLASBENIKOV, ki so veseli kakega kovanca. Lu ni mogel mimo slednjih in prav pri vsakemu je bilo treba malo zaplesat ;).

TRAMVAJI |Remodelado trams

Lizbona ima mrežo 5 POTI po katerih vozijo znameniti tramvaji, ki jim pravijo tudi REMODELADO TRAMS. Ena vožnja stane malo manj kot 3€, plačate lahko pri vozniku. Lahko pa kupite tudi kartico, ki se napolni na avtomatih in jo uporabljate tudi za druga javna prevozna sredstva po mestu.

60 TRAMVAJEV vozi po skupno približno 50 km dolgih progah – nekateri izmed njih so močno modernizirani, nekateri pa čisto takšni kot desetletja nazaj. Vožnjo z njimi smo preskočili, saj smo raje pretegnili noge v hrib, namesto da bi gužvali v enem izmed njih. So pa seveda čudoviti za pogledat in ena izmed najprepoznavnejših lizbonskih znamenitosti.

RAZGLEDNE TOČKE | najbolj znani Miradouros v Lizboni

Slej ko prej boste naleteli na eno izmed mestnih razglednih točk, ki jim tu pravijo MIRADOUROS. Ker je mesto zgrajeno na hribčkih so razgledi na morje rdečih streh hiš, med katerimi se tu in tam dviga kakšna cerkev ali pa druga pomembna stavba, res krasni! Nekaj smo jih obiskali tudi mi in ogled mesta z nekaterih izmed njih res priporočamo. Pri večini gre za teraso kakega bara oziroma restavracije, kar je poleg vsega še zelo priročno če je čas za kosilo, večerjo ali pa samo prigrizek oziroma kozarec vina. Tule pa še seznam razglednih točk:

MIRADOURO DAS PORTAS DO SOL (najboljši pogled na: predel Alfama)
MIRADOURO DE SAO PEDRO DE ALCANTARA (najboljši pogled na: vrtove, mesto)
MIRADOURO DE GRACA (najboljši pogled na: grad, mesto, reko Tejo)
MIRADOURO DA NOSA SENHORA DO MONTE (najboljši pogled na: grad, mesto)
MIRADOURO DE SANTA LUZIA (najboljši pogled na: predel Alfama, reko Tejo)
CASTELO DE SAO JORGE (najboljši pogled na: mesto)
SANTA JUSTA ELEVATOR (najboljši pogled na: grad Castelo de Sao Jorge)
DISCOVERIES MONUMENT (najboljši pogled na: samostan Mosteiro dos Jeronimos)
PARQUE EDUARDO VII (najboljši pogled na: mesto, grad, reko Tejo)
TRIUMPHAL ARCH (najboljši pogled na: trg Praca do Comercio)
MIRADOURO DE SANTA CATARINA (najboljši pogled na: viseči most)
THE CHRIST THE KING STATUE (najboljši pogled na: viseči most)
SAO VICENTE DE FORA MONASTERY (najboljši pogled na: predel Alfama, reko Tejo)

TUK-TUKI | dobra alternativa taksijem

Imamo torej viseči most, ki močno spominja na Golden Gate, pridih Ria s kipom Jezusa in verjeli ali ne, za piko na „i“ imamo še čisto prave azijske tuk-tuke! Ja, prav takih kot jih vidimo na Tajskem oziroma kje drugod po Aziji. No, tile so vseeno malo bolj moderni in lepši, predvsem pa dražji, pa vseeno. Slednjih definitivno še ni bilo videti na cestah ob mojem zadnjem obisku ;). Sicer smo vožnjo z njimi preskočili, a zna biti kar prijetna izkušnja, še posebej če vas je več v skupini bo sigurno zabavna vožnja!

Številka tuk-tukov na lizbonskih ulicah je ocenjena na 500 in še kar raste. Sicer pa se govori, da bodo od leta 2017 lahko vozili le še električni tuk-tuki, saj se lokalci pritožujejo nad glasnostjo. Če ste tam in si zaželite malo azijskega pridiha, potem le skočite na kakšnega ;).

CRAD CASTELO DE SAO JORGE | grajski vrtovi in krasni razgledi na Lizbono

Odločili smo se za počasen sprehod iz trga Praca do Comercio do gradu, vmes smo se nekajkrat ustavili na RAZGLEDNIH TOČKAH in v kakšni izmed izredno lepih trgovinic. Na koncu smo celo kupili eno res lepo in malo dražjo deko, ki je ob tehle vedno bolj mrzlih jesenskih dnevih doma že zelo uporaben spomin na portugalsko potovanje.

Vstopnina za GRAD je 8,5€ (Lu brezplačno, za družine je posebna vrsta, kjer nismo prav nič čakali!). Četudi malo višja vstopnina, se je obisk zaradi krasnih POGLEDOV NA MESTO v prav vse smeri več kot splačal!

Najprej smo se sprehodili po GRAJSKIH VRTOVIH, kjer smo si priredili manjši piknik pod krošnjami borovcev – res prijetna točka za postanek na vroč dan. Pred vstopom skozi grajska vrata je kar nekaj prodajalcev sadja, napitkov itd., znotraj pa tudi restavracija in kavarne.

Povzpnete se lahko tudi na razgledno ploščad z dvigalom ELEVADOR DE SANTA JUSTA (glej spodnjo sliko), s katere so lepi pogledi proti gradu. Mi smo tole spustili, saj nam je bilo teh nekaj razglednih točk, ki smo jih obiskali že dovolj, pa tudi časa ne bi imeli za vse ;).

Po grajskih vrtovih smo se sprehodili še po GRAJSKIH ZIDOVIH, kjer smo bili še malo višje in imeli še malo lepši razgled ;). Le dobro primite za roke vaše malčke, ker tukaj NI POVSOD OGRAJ, sploh če so bolj take sorte da radi tekajo okrog sami!

ALFAMA | kultna mestna soseska s številnimi restavracijami in bari

Ko smo se odpočili v senci borovcev in prehodili vse grajske zidove je bil čas za kosilo! Odločili smo se za spontan sprehod po predelu Alfama, ki je znan po številnih restavracijah in barčkih v slikovitih barvitih uličicah.

Bilo je točno tako – Alfama je tudi NAJSTAREJŠI PREDEL LIZBONE, z očarljivimi ozkimi ulicami in restavracijo na vsakih nekaj metrov. Problem je bil le, ker so bile vse do zadnjega kotička napolnjene – no, vsaj mize zunaj na sončku. Ob takem lepem vremenu bi bil pa res greh sedeti notri ;). Nismo obupali in sčasoma smo jo le našli – privoščili smo si SARDINE, ki v Lizboni očitno kraljujejo na jedilnih listih in okrepčani nadaljevali naš brezciljni sprehod po tem zanimivem predelu mesta.

Lizbona je znana tudi po specifični vrsti glasbe imenovani FADO, ki izvira iz 1820-tih ali pa še poprej. Zaznamujejo pa jo značilni melanholični toni in besedila, ki se nanašajo na različne teme, velikokrat na življenje na morju. Če imate le čas se kak večer podajte v enega izmed Fado barčkov in prisluhnite v živo! Fado je tudi ena izmed dveh portugalskih glasb na seznamu UNESCO-ve nesnovne kulturne dediščine.

Seveda se na naših popotovanjih ustavimo tudi na kakšnem OTROŠKEM IGRIŠČU, zavoljo najmlajšega popotnika. Tudi tu ni bilo nič drugače in celo v Alfami smo našli enega! Midva sva si malo spočila noge, Lu pa si jih je še dodatno pretegnil med plezanjem in skakanjem – več kot očitno je, kateri družinski član ima največ energije čez dan ;).

NAZAJ V BELEM | z avtobusom hop on – hop off bus po Lizboni

Ker je bilo že pozno popoldan smo se po še enem sladoledu odločili, da je čas za povratek – ujeli smo zadnji avtobus, ki nas je popeljal še lep krog po ostalih predelih mesta, vse do Belema, kjer smo izstopili. Videli smo še bolj moderne soseske, ogromne nakupovalne centre, arhitektura stavb se je močno spreminjala in nasplošno smo dobili občutek kako veliko in raznoliko je mesto pravzaprav.

Peljali smo se tudi mimo CAMPO PEQUENO BULLRING – dvorane namenjene BIKOBORBAM, pod katero se nahaja še nakupovalni center, dvorana pa gosti tudi koncerte in druge prireditve. Bikoborbe na Portugalskem se razlikujejo od tistih v Španiji po tem, da bika nikoli ne ubijejo. To je z zakonom prepovedano že skoraj 200 let.

Slednila je še krožnja vožnja okrog javnega parka PARQUE EDUARDO VII, z vrha so spet krasni pogledi na mesto, enkrat letno pa se tu odvija tudi velik knjižni sejem.

Na žalost so znameniti spomenik DISCOVERIES MONUMENT ob reki Tejo ravno prenavljali in cel je bil odet v gradbene odre, zato tudi nobene fotke ;). Drugače je baje zelo lepo povzpeti se nanj in si z vrha ogledati samostan pri katerem smo bili dopoldan in parke v okolici. Pa naslednjič ;). Tik pred sončnim zahodom smo se sprehodili ob obali, kjer se je kljub poznejši uri nabralo kar nekaj obiskovalcev, tekačev in turistov. Res prijeten večerni sprehod!

Dan smo tu začeli in ga tudi končali – moram reči, da večerni pogled ob sončnem zahodu zmaga ;). Na kratki poti do apartmaja smo zavili še v supermarket, ki so tu mimogrede odprti vsak dan, ponavadi do 21:00, in kupili malo zelenjave, oliv in kruha za večerni prigrizek na balkonu.

Brez dvoma, Lizbona je izredno zanimivo mesto vredno obiska – s svojo bogato zgodovino, arhitekturo (ne pozabite pogleda usmeriti navzgor – čakajo vas čudovoti balkoni, okna in fasade prekrite z dekorativnimi pločicami) in pa seveda odlično kulinariko v top restavracijah poskrbi za enkraten vikend pobeg. Očitno je mesto trenutno tudi zelo priljubljeno med turisti, saj smo tukaj srečevali res množice, ki jih drugod po državi ni bilo. Mogoče je kaj manj gužve novembra ali pa npr. marca, ali pa je bila v času našega obiska usodna kombinacija dveh križark in sobote ;).

SHRANI PIN