INDONEZIJSKE HRANE smo se res veselili, verjetno zato, ker še nikoli nismo bili v Indoneziji prav tako pa tudi nikoli nismo jedli v čisto pravi indonezijski restavraciji kjerkoli drugje. Podobne jedi smo okušali v Maleziji, na Tajskem in drugod po JV Aziji, ampak kot običajno, se to z originalom ne da primerjati. Balijska kuhinja je močno povezana s tradicijo in ponuja kar nekaj avtohtonih specialitet.

Že na letu AIR ASIA iz Singapurja v Denpasar smo z zanimanjem pokukali v jedilni list in na koncu dobili tole – riž (kakopak), trdo kuhano jajce in pekoče koščke mesa. Vse skupaj je bilo posuto z mini škampki, katerih pa (priznam) nismo vseh pojedli.

NAŠA PRVA VEČERJA je bila čudovit krožnik različnih MORSKIH DOBROT za dve osebi. Dvobarvna gora riža, skrita pod škrnicelj bananinega lista, tunin zrezek, mahi-mahi, rakov čips, ribji polpeti, škampi in okusna zelenjava. Pa še eno mrzlo Bintang pivo za poplaknit. Saj je skoraj zločin piti pivo zraven tako dobrih rib, ampak vino je bilo pač res predrago. V prihajajočih dneh smo vsekakor pojedli več rib in zelenjave kot pa mesa, hrana pa je bila zelo okusna ne glede na to ali smo jedli v obcestni restavraciji (warung) ali pa v kakšni bolj prefinjeni.

ZAJTRKI | palačinke, sadje, omlete in prava balijska kava

---

Ponavadi so bili VKLJUČENI V CENO, kar je vedno kar praktično, ko potuješ z otrokom, ki se zjutraj rad zbudi zelo lačen. Na mizi je bilo vedno dovolj hrane, izbirali smo lahko med bananinimi ali čokoladnimi PALAČINKAMI, JAJCI, OMLETAMI in SADNIMI SOLATKAMI (največkrat z lubenico, melono, papajo, banano, ananasom in pitajo). Povrhu pa še eno ali dve BALIJSKI KAVI in bili smo več kot pripravljeni za raziskovanje okolice.

KOSILA & VEČERJE | ulična hrana, ribje in mesne specialitete in turistični buffeti

---

Verjetno najbolj znan je SATAY (ali sate) – začinjeno meso na palčkah, ki so ponavadi iz limonine trave ali bambusa. Lahko so iz PERUTNINE, SVINJINE, GOVEJI ali pa celo RIBJI. Dobi se jih povsod in so odlična izbira za hiter obrok pri lokalnem WARUNGU. Postreženi so z omako, ponavadi smo dobili ARAŠIDOVO različico.

BABI GULING je tradicionalna jed. Pražen ODOJEK, PEČEN NA ODPRTEM OGNJU je vedno prisoten na vseh pomembnih ceremonijah in obredih. Iz neznanega razloga ga nismo nikoli poskusili, verjetno smao čakali na pravi trenutek, dokler ni bilo prepozno. Ali pa smo vendo raji izbrali ribe, ker so bile pač res noro dobre.

IKAN BAKAR je indonezijska in malezijska RIBJA JED, pripravljena na OGLJENEM ŽARU. V dobesednem prevodu pomeni ikan bakar „ZAŽGANA RIBA“. Ponavadi je riba najprej marinirana v začimbah (sladka sojina omaka in kokosovo olje), potem pa pečena – včasih je ovita v bananin list, da na žaru ne razpade ali pa se prime na rešetke. Ko je pečena je velikokrat postrežena z RAKOVO PASTO ali pa PEKOČO SOJINO OMAKO s čilijem in šalotkami.

Obstaja veliko različic morske hrane, ponavadi zraven ribe postrežejo kupček RIŽA in na trakce narezano ZELENJAVO Z JAJCEM. Hrana je bila vedno lepo prezentirana in morda je to še dodatno pripomoglo k dobrem okusu.

V veliko RESTAVRACIJAH, še posebno tistih direktno na plaži, si lahko smai izberete ribo. Vedno so bile zelo okusne in videlo se je, da so sveže.

Na naše presenečenje smo pri jedeh večkrat dobili POMFRIT, česar se je Lu še posebno razveselil. Dostikrat smo videli restavracije, ki so ponujale PICE iz krušnih peči, špagete in različne solate. Svetovno znanih restavracij s HITRO PREHRANO tudi ne manjka, tako da tudi tisti najbolj zbirčni najdejo nekaj in nihče zares ne ostane lačen.

REZANCI so vedno na voljo (tako kot riž) – z ribo, mesom ali pa smao z zelenjavo. Dostikrat z JAJCEM, tako da če vam to ni všeč, morate povedati vnaprej. Najceneje in najhitreje jih dobite v warungu.

ZELENJAVA je skoraj vedno zraven. Korenje, paradižnik, kumare, fižol, kalčki, šalotke, špinača – vse je ponavadi zmešano z jajci.

BUFFET RESTAVRACIJE

---

So pogosto tam, kjer so glavne turistične restavracije. Namenjene si sicer bolj TURISTOM, ki prispejo z AVTOBUSI, ker je vse že pripravljeno in ni treba dolgo čakati na naročila. Cena je bila sicer kar visoka, res pa je, da si lahko pojedel, kolikor si želel. Tako smo tam vzeli vsakega po malo in vse po vrsti poskusili. Hrana ni bila nikoli postana. Lujev krožnik je zgledal takole: malo ribe, en piščančji sate, riž, zelenjava, malo nudlov, spomladanski zavitki z arašidovo omako in neko ocvrto testo. Prav vse je pojedel.

Če si zaželite malo premora od indonezijske hrane lahko skočite v eno izmed mnogih INDIJSKIH ali pa recimo TAJSKIH restavracij. Nam se je zdela indijska hrana na Baliju še posebno dobra, sicer pa ni čudno, glede na to, koliko indijcev tam živi.

SLADICE | puding s črnim rižem, sadni šejki in še kaj

---

So skoraj vedno na voljo v restavracijiah, kjer lahko naročite sladoled, palačinke ali pa recimo svež sadni šejk, če pa bi raje poskusili kaj novega in tardicionalnega, naročite „black rice pudding“ (PUDING S ČRNIM RIŽEM).

PRIGRIZKI | nekaj hitrega za po poti

---

V večini MANJŠIH TRGOVINIC lahko najdete znane produkte – ampak zakaj bi vedno jedli tisto, kar že poznamo, ko pa lahko poskusimo kaj novega. Ponavadi smo nabrali nekaj takšnih vrečic, ne da bi ravno vedeli kaj je notri, dokle rjih nismo odprli. Včasih je bila vsebina zelo okusna, včasih malo manj, prav vedno pa so bili prigrizki res smešno poceni. Seveda s epovsod dobi tudi sveže sadje, v večjih trgovinah pa tudi bolj poznane, evropske prigrizke.

PIJAČA | Bintang pivo, sadni šejki in čisto pravo balijsko vino

---

Ni treba posebej omenjati, da je VINO ekstremno drago. Presenečeno pa smo ugotovili, da na Baliju vino tudi sami pridelujejo, zato smo ga morali poskusiti. Na izbiro sta bila belo in rose. Vina Hatten imajo sedež v Sanurju, vinogradi pa so bolj na severu, v okolici Singaraje. Večina restavracij jih ima na jedilniku, zato se jih splača vsaj poskusiti. Za ceno koazrca BALIJSKEGA VINA, bi si sicer lahko privoščili približno tri obroke v warungu, zato smo se v splošnem držali bolj piva in vode. Pri zajtrku obvezno balijska kava, tu pa tam pa še kak SADNI ŠEJK ali pa LASSI. Malo smo tudi pogoljufali, ker smo od doma prinesli malo flaško rdečega vina, ki sva jo z veseljem spila en večer na terasi bungalova v Amedu.

 Torej, hrana je izvrstna in zdelo se nam je, da cel čas nekaj jemo. Ni bila ravno poceni, a še evdno smo našli zelo poceni jedi na tržnicah oziroma pri warungu. Po ribah in sadju se nam je še dolgo kolcalo doma. Nismo imeli tudi prav nikakršnih prebavnih motenj, jedli smo vse, le vodo smo pili iz steklenice – to je bil pa tudi edini varstveni ukrep.