Ste že obiskali nemško Baltsko obalo? Verjetno ne, ali pač? Mi smo bili že kar nekajkrat in moram priznati, da je res presenetljivo krasna. Pa čeprav je morje čisto premrzlo za mojo razvajeno mediteransko rit. Prvi septembrski vikend sva tako z Lu-jem obiskala čudoviti Prerow in se vmes vstavila še v kraju Rostock. Tokrat kar spala v šotoru v kampu Regenbogen, ki eden meni najboljših kampov daleč naokrog.

ROSTOCK in PREROW sta le 60km narazen, oba pa ležita v nemški pokrajini MECKLENBURG-VORPOMMERN, nedaleč od meje s POLJSKO. Prerow je čisto na robu polotoškega NARODNEGA PARKA FISCHLAND – DARß – ZINGST in slovi po svoji neokrnjeni naravi in dolgi peščeni plaži, ki jo varujejo s travo porasle PEŠČENE SIPINE.

ROSTOCK | nekdanje Hanseatsko pristaniško mesto ob Baltiku

Ker naju je pot od doma tako ali tako vodila mimo Rostocka, sva se še tule na hitro ustavila ze sprehod po mestu in kosilo na sončku. Na petkovo popoldne so bile ulice polne in vzdušje je bilo prav luštno. Rostock je med drugim tudi dom ene NAJSTAREJŠIH UNIVERZ NA SVETU, spadal pa je tudi v zgodovinsko znano HANSEATSKO ZVEZO. Ni sicer največje mesto, ima pa močen zgodovinski pomen. Mene je spet očarala ARHITEKTURA in zanimive FASADE stavb v starem centru mesta. Obiske muzejev pa sva tokrat na račun sončnega vremena izpustila.

Za kosilo sva se ustavila v eni izmed manjših RIBJIH RESTAVRACIJ v MESTNI LUKI. Nič prestižnega, ampak preprost in okusen obrok pri starejšem stricu, ki je kuhal kar na svoji leseni barkači – KROMPIRJEVA SOLATA in OCVRTA RIBA, zraven pa še eno osvežujoče mrzlo pivo. Za tamalega še en sladoled v centru in že sva jo ucvrla naprej, do najine končne destinacije.

PREROW | bele peščene plaže v narodnem parku Vorpommersche Boddenlandschaft

Evo naju, 400km od doma, na nemški obali. Preden sem se pred 8 leti preselila v Nemčijo se mi resnično ni sanjalo, kako fajn obalo imajo tule. V vsem tem času sem jo dodobra raziskala in tehle PEŠČENIH SIPIN in značilne pletene košare, t.i. STRANDKORB, se res nikoli ne naveličam.

KAMP REGENBOGEN je res super in eden najbolj UNIKATNIH KAMPOV, ki sem jih do sedaj obiskala. Tule je izjemoma dovoljeno KAMPIRANJE NA PEŠČENIH SIPINAH, kar je pač res nekaj posebnega. Kamp je sicer res zelo velik, kar ponavadi ni po mojem okusu, ampak se gosti lepo porazdelijo, tako da drug drugega nikakor ne motijo. Ko sva postavila ŠOTOR, sva imela res občutek, kot da sva sama.

MESTO ZA ŠOTOR sva morala sicer vnaprej po spletu REZERVIRATI, ker je kamp tako priljubljen in se zna zgoditi, da je tudi septembra vse zasedeno. Na internetu je plan kampa z OZNAČENIMI PARCELAMI, za 2 noči sva za 1 odraslo osebo, otroka, avto in šotor plačala 60€. Ni najceneje, ampak za takšno posebno izkušnjo kampiranja se vsekakor splača.

Gostje morajo AVTOMOBILE pustiti na glavnem PARKIRIŠČU pri recepciji, za transport opreme so na voljo praktični vozi, če pa pridete s PRIKOLICO, jo na želeno mesto odpelje kar TRAKTOR. Z navadnim avtom tako ali tako ne bi šlo po sipinah.

Le kratek sprehod preko ZAVAROVANE SIPINE v prvi vrsti, kjer kampiranje seveda ni dovoljeno, in že sva na BELI PEŠČENI PLAŽI. Bosa, seveda. Ni ga lepšega.

Po plaži se lahko sprehajate res kilometre in kilometre. Kar ne vidiš konca. Kraj PREROW je kak kilometer oddaljen od kampa in na sprehodu do tja sva srečala celo vrsto SURF in KITE ŠOL. Če imate torej dovolj časa, je tule super za kakšen TEČAJ VODNIH ŠPORTOV. Seveda pa lahko prinesete tudi svojo opremo. V kraju je seveda cel kup luštnih RESTAVRACIJ in TRGOVINIC, ne manjka pa tudi tipičen LESEN POMOL, s katerega je krasen pogled na obalo.

Evo jih, STRANDKORB, pletena košara ali kakorkoli se jim bi lahko reklo po naše. Različnih barv in vzorcev, so res idealna izbira za ZAŠČITO PROTI VETRU. Veter je tule lahko res močen. Ponavadi jih je treba proti plačilu najeti na uro ali pa za cel dan, a včasih imaš srečo in najdeš prostega.

Sončni zahod na plaži? Ja, prosim! Res sva imela srečo z vremenom in čeprav so prvi dan okoli nas grmeli temni oblaki, ni padla niti kaplja dežja.

V kampu so tudi TRGOVINE in RESTAVRACIJE in en večer sva si privoščila PICO. A zakaj bi jo pojedla na trdem lesenem stolu v restavraciji, če pa si jo lahko enostavno neseva na plažo. Še kozarček vina in zaključek dneva ne bi mogel bit boljši.

Večina gostov sicer ostane teden ali dva in veliko se jih vrača prav vsako leto. Midva sva imela le 3 dni ampak se je kljub 7-urni vožnji nazaj domov splačalo. Če vas torej kdaj zanese v te konce, se tule res splača ustaviti, pa tudi če je le za eno noč :).