Hribi. Morje. Moja stara sob´ca. Škripanje snega pod škornji. Kamin. Babičina goveja župa. Smučanje. Razpadajoče igrišče v parku. Decembrske lučke. Pijani najstniki na zadnjem busu iz centra. Spomini. Vonj sveže pečenih piškotkov. Vino. Vinoooo. Družina. Prijatli. Ljubezen. Vedno lajajoč sosedov pes. Še več petkov z letalsko karto v žepu. Jaz & Lu. Pa tudi samo jaz. Naslednje 3 tedne. Potem pa vroče pacifiško sonce. Brez budilke, brez sestankov, pomembnih telefonskih klicev, brez običajne vsakodnevne naglice. Brez službe, brez vrtca. Tam nekje do srede marca. Še 3 dni! Adijo Dojčland. Kmalu :).
