Tale prispevek sem sicer napisala že nekaj časa nazaj, ko je bil Lu še mlajši, zdaj pa sem ga na osnovi novih izkušenj malenkost obogatila in posodobila. Trenutno veliko potujemo tako v dvoje, kot v troje zato je razlika še bolj opazna, je pa res, da je Lu s sedaj osmimi leti že cel velik fant in prav vzdržljiv popotnik. Pa saj je bil že od malih nog. In tale prispevek je tako ali tako bolj za hec in razvedrilo, kot zares. No, malce resnice se pa vseeno skriva med vrsticami. Ne jemljite ga torej dobesedno, njegov smisel je, da vas nasmeje, morda pa se ob branju tudi sami znajdete v eni izmed naštetih situacij med potovanjem z otroki. Priporočam, da najprej preberete del „brez otrok“ in nato z miško kliknete na desni strani na „z otroki“.
Pakiranje
Že od nekdaj nisem eden tistih, ki na potovanja in počitnice s sabo tovori polovico imetja. Sploh zadnja leta vedno na letalo skočim le z ročno prtljago. Kaj vzamem? Važno, da imam dokumente, telefon, power bank, sončna očala, šal (ker sovražim klimatske naprave) in nekaj oblačil. To je to. V pakiranju sem že pravi eksprert in sploh ne razmišljam preveč, gre že čisto avtomatsko in ga nikakor ne poistovetim s stresno situacijo.
“Mamiiii pa še tole mora it zraven!“ „Pa tole tudiiii!“ Urgh. Pa kadar ne gledam, se med mojimi spodnjicami čudežno znajde še kak avto pa skokica in paket kart. Pa blazinca, pa dekica, pa pliška, pa knjige pa daljnogled pa lupa, ni da ni. Pri nas sicer že od nekdaj velja, da lahko vzame s sabo vse kar hoče, dokler stlači v svoj nahrbtnik, ki ga sam nosi. Pa vseeno, so bile borbe včasih.
Polet z letalom
Po napornem tednu v službi, končno sediš na letalu. Odpreš revijo letalske družbe in poiščeš spored filmov. S sopotniki izmejaš nekaj prijaznih besed, ugasneš mobitel, se udobno namestiš in že si pripravljen na dolg polet. Stevardesa ti poda tvoj drugi Bloody Mary (prvega si spil že na letališču). Po prvem obroku boš najverjenteje zaspal in preden se zaveš, si že na cilju.
Skoraj zamudiš letalo, ker ti je pakiranje vzelo več časa, kot si planiral. Nekaj si pozabil, zato že po nekaj kilometrih obrneš avto. Ker gre že tako vse narobe, stojiš še v zastoju le nekaj kilometrov pred letališčem. Za Bloody Mary ni časa, namesto tega hitro tečes do vrat za vkrcanje. Ko najdes svoj sedež, ugotoviš, da zgoraj ni več prostora za ročno prtljago, ker si bil pač prepozen. Panično isčes prostor v drugih vrstah. Končno sediš. Če je otrok mlajši od dveh let, lahko sedi v tvojem naročju. V tem primeru, morata starša izmenjajoče se pojesti vsak svoj obrok, saj pri enemu ni prostora za mizico. Če ima otrok svoj sedež, ga najprej 10 minut prepričuješ, da varnostni pas ni kazen za grdo obnašanje, ampak se mora pripeti zaradi varnosti. Končno vsi sedite tako kot morate. Sopotniki vas že dlje časa čudno opazujejo, zato se vam z njimi ne ljubi pogovarjati. Spomniš se, da si pozabil ugasniti telefon. Nekako zamotiš otroka, dokler ne pride stevardesa s pijačo. Seveda ne naročiš alkohola, da te ne bi sopotniki še bolj čudno gledali. Otroci iz neznanega razloga zelo radi brcajo naslonjalo sprednjega sedeža, zato se vsake toliko se opravičiš tistemu, ki sedi pred vami. Z možem vlečeta slamice, kdo gre previt otroka v smešno majno toaleto. Verjetno mi ni treba omeniti, da časa za gledanje filmov nimate, kajne? Otrok končno zaspi v vašem naročju, a kaj ko ravno v tem trenutku začutite potrebo po obisku stranišča. Ste v veliki dilemi. Zaradi bolečine v mehurju ne morete spati. Nekako zdržite in dočakate pristanek. Končno lahko začnete uživati v počitnicah.
Vožnja v avtu
Na glas prepevate, vaše noge bingljajo skozi okno na vroč poletni dan, vaš mož/fant vozi in vi vsake toliko pogedate na zemljevid. Pravzaprav sploh ni važno tudi če se zgubite, konec koncev ste na pustolovščini in pomembno je samo eno – da ste drug z drugim.
Vsa okna so zaprta – saj nočete, da se kdo prehladi, ali pač? Vroče vam je v stopala, a klimatsko napravo kljub temu pustite na srednji stopnji. Namesto Tracy Chapman poslušate obupan otroški jok, pogojen z neuspešnimi poskusi osvoboditve iz avtosedeža. Otroka nekako pomirite s prigrizkom. Berete mu zgodbice in ko to postane dolgočasno, se skrijete za svoj sedež, nakar se nenadno obrnete in zarjovete kot lev. Otrok se smeje, vaš mož pa skoraj zapelje v jarek, saj se je živalskih zvokov ustrašil bolj kot otrok. Za voljo voznika, se nehate igrati skrivalnice in pregovorite otroka, da gleda skozi okno in opazuje ostale avtomobile. Spomnite se pogledat na zemljevid. Spoznate, da ste zgrešili izvoz. Mož sunkovito obrne avto in hitro vozi nazaj, saj bi rad nadoknadil zamujeno. Vašemu otroku je hitra vožnja po godu, zato mirno zaspi. Prižgete radio in v najboljšem primeru pride na vrsto pesem Tracy Chapman, primete partnerjevo roko in se nostalgično spominjate starih časov.
Dan na plaži
Vzamete brisačo, kremo za sončenje, knjigo, telefon in denar, se odpravite na plažo in poiščete prostor na soncu. Iz torbe vzamete knjigo in začnete brati. Greste plavat. Spet berete. Ko ste lačni si privoščite okusne ribe in kozarec belega vina. Vrnete se na sonce in ker ste preutrujeni za branje, malo zaspite. Vsake toliko se obrnete, da posončite tudi hrbet. Še malo plavate in se več berete. Na plaži počakate sončni zahod, z mrzlim pivom v roki, seveda.
Vzamete: sončno kremo za otroka, rokavčke, klobučke, veliko brisač, sadje in zdrave prigrizke, več parov kopalk, igrače za igranje v pesku, vsaj eno napihljivo žival, morda tudi napihljiv čoln in šotor, da vas ščiti pred soncem. Poiščete prostor v senci. Pozabite prinesti vašo sončno kremo, ampak to zdaj ni važno. Z otrokom se ure in ure igrate v plitki vodi, vse dokler vas pošteno ne opeče. Čim odplavate malo bolj v odprto morje, začne vaš otrok panično kričat, saj misli, da ga zapuščate, zato se za voljo sveh prisotnih raje hitro vrnete na obalo. Na plaži ne spite, knjige pa tako ali tako nimate s sabo. Plažo zapustite pred sončnim zahodom. Vaš otrok je preveč zmatran, da bi hodil, zato ga nesete v klanec. Nikomur ni do obiska restavracije, zato morate skuhati večerjo.
Izlet v mesto
Po ležernem zajtrku se odpravite v prvi muzej. Dolge ure hodite po mestu gor in dol, ustavite se v vsaki galeriji, ki jo vidite. Za kosilo greste v indijsko restavracijo, zvečer pa se zabavate ob koktejlih.
Vaš otrok se zbudi ob 5:30. Kruli mu po želodcu, a zajtrka ob tej uri se ne strežejo, zato mu ponudite ostanke iz pekarne, ki ste jo obiskali prejšnji večer. Ko dodobra podrobi posteljo in vse poje, seveda za tapravi zajtrk ni več lačen. Medtem ko se vi bašete z vsem, kar pač na hitro pride pod roko tečnari, da bi rad šel ven. Namesto v muzeje in galerije, greste v park in na igrišča. Vsake toliko se ustavite, ker je opazil kolonijo mravelj, preganja golobe, se zagleda v kakega drugega otroka, lovi veverice, raziskuje vsebino kakšnega koša za smeti ali pa se hoče okopati v mestnem vodnjaku. Za kosilo greste v italijansko restavracijo, ker vaš otrok je samo testenine bolognese, zvečer pa namesto koktejlov na pol prisebni gledate film v hotelski sobi.
Zimske počitnice
Zbudite se, pojeste zajtrk, smučate par ur, pojeste en “Germknödel” ali pa porcijo krompirčka, še malo smučate, se pripravite za večerjo, spijete malo vina in greste spat. Ponovite naslednjih pet dni.
Zjutraj porabite vsaj 15 minut, da otroka oblečete. Ko je končno napravljen, ste vi sami tako prepoteni, da se morate preoblečt. Odpravite se na otroško smučišče. Zaradi vseh teh slojev oblačil, se vaš malček premika kot robot v preobleki pingvina. Ker večno dvomite, ali ste ga res dovolj oblekli, vsakih deset minut panično preverite, če ga slučajno ne zebe ali pa mu ni prevroče. Na smučišču so vsaj še trije otroci v enakem kombinezonu, zato včasih težko razločite, kateri je vaš. Za obisk stranišča porabite 20 – 30 minut in če imate srečo, se v čakalni vrsti ne zgodi nesreča. Otrok zgubi rokavice. Že petič v tem mesecu.
Večerja v restavraciji
Vzamete si čas, počasi jeste in pijete vino. Naročite nekaj pekočega. Pogovarjate se o tem, kaj boste naslednji dan počeli. Od časa do časa pogledate proti mizi št. 3 (starejši par, ona zre v šopek rož na mizi, on spije požirek vina, med sabo ne govorita) in mizo št. 7 (družina z dvema glasnima otrokoma, ki se obmetavata s špageti, starša sta nervozna, ravnokar se je razbil kroznik). Sprašujete se, če vas čaka podobna usoda. Pogledate partnerja in rečete: “Midva pa res ne bova nikoli takšna, ane?” Ne ne, seveda ne. Spijete še malo vina.
Preveč ste zaposleni s hranjenjem otroka, zato se vaša hrana kmalu shladi. Naročite nekaj, kar lahko delite z vašim otrokom, se pravi nič pekočega. Spijete le en kozarec vina. Tema pogovora so različne strategije uspavanja otroka. Čas je za obisk stranišča, upate da ima restavracija previjalno mizo. Namesto sladice, na hitro analizirate vsebino plenice, plačate račun in že ste na poti nazaj v hotel.
Večerna zabava
Po večerji greste na sprehod po plaži, pogledate film ali pa preživite večer ob koktejlih in glasni glasbi. Spite tako dolgo kot vas je volja. Magari do dvanajstih.
Potem ko neuspešno investirate vsaj eno uro pozibavanja in nošenja, se uležete poleg otroka in po nesreči zaspite tudi vi. Zbudite se ob dveh ponoči, ker ste lačni. Spijete kozarec vode. Ko se vrnete v posteljo, ugotovite, da imate samo 20 centimetrov prostora na vaši strani, zato otroka počasi in previdno prevalite na sredino postelje. S tem pridobite vsaj 10 novih centimetrov. Zjutraj se zbudite s hudo bolečino v vratu.
In, katera verzija vam je bolj všeč? Mi smo našli tak potovalni ritem, ki nam odgovarja, tako da je na potovanjih & počitnicah volk sit in koza cela ;). Zaenkrat nimamo prav veliko negativnih izkušenj, če sploh! Kljub temu pa včasih res paše nekam pobegnit v dvoje. In je tudi prav tako.
Comments 2
… in potem pride dan, ko so otroci dovolj stari, da postaneš spet potnik “brez otrok” in uživaš v prvi verziji 😉
Author
haha Saša, res je! Mogoče še bolj kot prej, ker moraš malo za nazaj nadoknadit hehe. No, siecr pa je oboje luštno, mi mamo lepe spomine hehe, pa ceprav vcasih res nimas niti minute zase. Saj verjetno ves kako je 🙂