A vidva pa kr sama? Ja, midva pa kr sama! No, takorekoč. Tokratno potovanje v Azijo bo zelo posebno – prvič namreč tako daleč ne gremo v troje kot ponavadi, prvič bo Gin ostal doma, ker ja, en mora delat. Haha, šalo na stran. Včasih se je res težko uskladit z dopustom in letos je pač tako naneslo, da bi bilo pred poletjem nemogoče izvest še kak skupen dopust. Meni se je teh 6 mesecev slišalo kot cela večnost, zato sem šla bolj za hec kot zares v internetni lov za letalskimi kartami. Dokler Lu še ni v šoli greva lahko brez problema izven šolskih počitnic in tole je treba izkoristit! Beri naprej, če te zanima kako bova vse skupaj izvedla 😉
Torej, surfam no netu in na moji najljubši strani za iskanje letalskih kart po hitrem premisleku vtipkam Hong Kong kot končno destinacijo. Uh, Iz Frankfurta nič pametnega. Malo bolje premislim in se vprašam, če ni morda tokrat bolje leteti kar iz Hanovra, ki je nam najbližje letališče. Konec koncev mi slednje prišpara vsaj dve urci vožnje po Autobahnu. Iz Hanovra sem že parkrat letela v London z British Airways, zato vem, da so čez Heathrow dobre povezave. In glej glej najdem let! Malo je bil predrag pa poskusim še druge datume. Seveda bi letela na petek, da čim bolje izkoristim dopust. Aja, da bo vsem jasno – tule sem še vedno v fazi iskanja letalskih kart malo za hec. To pač včasih počnem – buljim v Googlov zemljevid in iščem letalske karte, kar tako za hec. Čeprav sem imela že presneto dober plan za vse skupaj, mogoče podzavestno?
Kakorkoli že, po tem ko sem parkrat spremenila datume mi vrže ven povezavo do HK s prestopom v Londonu (nočni polet) z British Airways za 450€. Uuuu! Kar naenkrat je postalo malo bolj resno. Pa sem se seveda vprašala, takole sama pri sebi, če je to pametno, da greva kr tkole sama. Sigurno bo super izkušnja, tako tapravo mami-sin potovanje, ki naju bo prav zagotovo še bolj povezalo. Sam joj kaj pa če se nama kaj zgodi, kaj pa če kdo zboli, naju ugrabijo, oropajo itd?? Kaj pa če, kaj pa če.
Hitro sem spodila temne misli s spominom na izjavo nekoga, ki je mi je enkrat odgovoril z “Veš, če bi razmišljal o vsem, kar se mi lahko zgodi, sploh ne bi šel. Zato pač nisem razmišljal!”
Sicer pa – kako hudiča grejo pa mame samohranilke na dopust? Resno, a ste se to kdaj vprašal? Jaz se nisem, vse do zdaj. Nekako upam in sem tudi prepričana, da ne sedijo cele dneve doma, ampak si neustrašno privoščijo počitnice in kakšne tudi daljša potovanja kar tako, same z otroki. Res kapo dol vsem njim, to sigurno ni kr tako, če si vedno sam za vse.
Naslednji dan sem se v službi zmenila za dopust in hopsala kupila karto. Cena se na srečo še ni dvignila. Hong Koooong! Že dolgo si želim tja. Vsi pravijo kako je fajn in da je še boljši od Singapurja. Bomo videli. Definitvno bova jedla do onemoglosti, če ne drugega ;). Sam kaj pa potem. Karto imava za 18 dni. 18 dni v HK bi bilo malo preveč haha. Zato sem začela razmišljat kam naprej. Japonska bo še malo premrzla, ostali deli Kitajske me nekako ne vlečejo zdajle, Južna Koreja bi bla fajn ampak, tja bi šla raje poleti. Vietnam, Kambodža, Laos sem že bila, Tajska itak odpade, če ne bi raje že v štartu letela v BKK. Hmmm, o poglej poglej, Cebu Pacific leti direkt na otok Cebu, sploh ni treba čez Manilo. Kako priročno. Hm, 150€ po osebi. Not bad. Za vse skupaj 600€ do Filipinov in nazaj, pa še iz Hanovra, kr uredu cena. Ne me takoj napast, sej vem da se dobi še cenejše. Ampak na te datume, nočni let pa še z BA je bilo tole daleč najboljša opcija.
Nekaj časa kasneje se kopamo na bazenu s kolegico in njenim sinom, ki z našim hodi v vrtec. Pa ji začnem tole razlagat, najin plan. Totalno nepričakovano, se je še ona zagrela za to idejo in me vrpašala, da kaj pa če gresta še onadva. Hm. Najprej nisem bila čisto prepričana, ker sem hotela eno tako res neodvisno potovanje, kjer se ne rabim ozirat na druge, razen seveda na Lu-ja. Predvsem pa si že kakih 7 let na potovanju nisem delila kopalnice s še enim ženskim osebkom, bogve kako se bo obneslo. Potem sem pa spet pomislisla na vse tiste “kaj pa če-je” in prišla do zaključka, da mogoče tole za prvo potovanje brez moške polovice in z otrokom morda niti ni slaba ideja. Konec koncev bo Lu imel družbo za igranje, jaz pa za večerni čvek ob mrzlem pivu.
A kaj pravi Gin, se sprašujete? Ja nič, kaj pa če. Se je pač poročil s takim travel junkijem, sam si je kriv haha. Malo heca mora bit :). Čisto po pravici, njemu se vse to zdi super. Vsaj tako pravi no ;). Sicer pa ve, da bova z Lu-jem pazla en na drugega in se redno javljala domov.
In tako zdej gremo – 2 mami, 2 5-letnika! Štirje rukzaki in ena velika azijska dogodivščina. Če nas kdo želi v živo spremljat lahko sledi na naši FB strani, Instagramu in pa tule na blogu, kjer bomo tu in tam tudi kaj daljšega napisali.
