Tale prispevek mi že dolgo časa leži na duši. Po skoraj šestih letih bloganja je namreč res že skrajni čas, da se razpišem prav o tem. O bloganju namreč. Koliko časa gre za to, česa vsega se ob bloganju še naučimo, katera orodja in platforme so potrebna za začetek, zakaj sploh pisati blog, se da z blogom zaslužiti, na kaj vse je pametno pomisliti preden začnete, negativne in pozitivne strani bloganja in še kaj. In ja, res je dolg prispevek. Ampak z namenom. Tistim, ki morda tudi sami razmišljajo o tem bo vsekakor prišlo prav, tisti, ki ste le radovedni in vas zanima kaj vse se skriva za bloganjem pa zna biti prav tako privlačno branje.

ZAKAJ PISATI BLOG | pozitivne in negativne strani pisanja blogov in zakaj pišem tudi jaz

---

Z bloganjem sem se spogledovala že ob selitvi v tujino, zdaj že skoraj 10 let nazaj. Ker sem takrat začenjala eno čisto novo poglavje in praktično pustila vse za sabo, za nameček pa je bila v času takratne gospodarske krize zelo moderna selitev v Nemčijo me je res imelo, da bi o vsem skupaj začela pisati. Pa nisem. Sem pa 4 leta kasneje, leta 2015. Lu je imel 3 leta, veliko smo potovali družinsko, v Sloveniji takrat ni obstajalo veliko blogov o tej temi z veseljem sem se lotila tega „projekta“. NAJVEČJO POBUDO IN ZAGON STA MI DALI DVE STVARI. Prva je bila to, da me je veliko znancev večkrat vprašalo za kakšen potovalni nasvet, bodisi glede določene destinacije ali letalskih kart in podobnega. Namesto, da sem znova in znova vsakemu posebej odpisovala se mi je zdelo enkratno, da jim lahko enostavno pošljem link do potopisa. Druga zadeva je bolj neprijetne narave – po nesrečnem padcu se mi je namreč dokončno pokvaril eden izmed prenosnih diskov na katerem je bilo precej fotografij, tako popotniških kot tistih, ko je bil Lu še dojenček. Smrk. Iskala sem torej tudi rešitev kako ohraniti spomine, „za vedno“. In internetna stran oziroma blog je super rešitev za to.

POZITIVNE STRANI BLOGANJA

Pozitivnih strani bloganja vidim cel kup. V prvi vrsti vsekakor OHRANJANJE SPOMINOV in to, da si na splošno ZAPOMNIŠ VEČ krajev, prigod in dogodivščin. Super se mi zdi tudi, da bo LU NEKOČ LAHKO PREBRAL kje vse se je potepal ko je bil majhen. Ob bloganju se tudi OGROMNO NOVEGA NAUČIŠ – od oblikovanja spletnih strani, kodiranja, obdelave fotk in ostalega. Ker sem že 10 let v tujini, kjer v bližini nimam slovenskih prijateljev je bloganje zame tudi odlična priložnost OHRANJANJA STIKA Z MATERNIM JEZIKOM. Pišem namreč že od začetka tako v angleščini kot v slovenščini. BLOGANJE JE ČAS ZAME – kozarec vina oziroma jutranja kava in laptop je včasih vse kar rabim, medtem ko ostali spijo. Je tudi POBEG IZ REALNOSTI. Ljubim sanjarjenje o prihajajočih potovanjih, pa tudi o krajih, kjer sem že bila. Bloganje o slednjih je prav prijetno in med tem odmislim marsikatero vsakodnevno tegobo. NOVA PRIJATELJSTVA – na račun bloga sem se povezala z res lepim številom ostalih popotnikov. Tako v Slovneiji kot v Nemčiji, pa tudi na poti. In nekatere izmed njih res štejem med prijatelje, ki jim zaupam tudi bolj osebne stvari. Že od osnovne šole RADA PIŠEM in z blogom lahko ta hobi odlično povežem z eno mojih največjih strasti, POTOVANJI.

NEGATIVNE STRANI BLOGANJA

A tam kjer je plus je ponavadi tudi minus in pri bloganju ni nič drugače. Prva negativna stvar je vsekakor MANJ PROSTEGA ČASA za druge zadeve. Sploh ko imaš enkrat majhne otroke (ki ne spijo čez dan in slabo spijo ponoči). Zato si je treba postaviti prioritete in med hobiji pač zapostaviti kakšnega drugega. (PRE)VELIKA OSEBNA IZPOSTAVLJENOST – če se še tako trudimo, bomo slej kot prej izdali marsikakšno osebno „skrivnost“. Morda boste to kasneje kdaj obžalovali, ali pa tudi ne. Sama se trudim ohraniti en del naše privatne sfere čim bolj skrit javnosti, zato že od začetka ne objavljam fotografij, kjer se vidi naše obraze, sploh pa ne Lu-jevega. Pač osebna odločitev, na račun katere morda pod kakšno IG fotkov ne dobim 583 srčkov, ampak zaenkrat mi tako ustreza. NEGATIVNI ODZIVI IN ŽALJIVI KOMENTARJI – zavedati se morate, da ne boste nikoli vsem všeč. Vedno se bo našel nekdo, ki mu bo šel vaš blog v nos, bodisi iz ljubosumja, zavistnosti ali pa pač kar tako. Še posebno v slovenskem prostoru se mi zdi tovrstno početje na forumih in določenih FB skupinah res na meji okusnosti. Zato je zelo pomembno, da imate trdo kožo in si ne pustite priti do živega. TEKMOVALNOST IN NEVOŠČLJIVOST – seveda, sploh v Slovneniji, kjer je blogerska skupnost precej majhna in se vsi nekako kar malo poznamo med sabo, včasih hote ali nehote pride do primerjanja z drugimi. To je nekako v človeški naravi in konec koncev nič presenetljivega. Zmoti me le, ko preseže meje normalnosti. ZANIČLJIV ODNOS DO BLOGERJEV – včasih slišim kakšen komentar v smislu „ah vi blogerji, to pa ja lahko vsak počne“. Ne vem točno kaj naj si mislim o tem mišljenju, ampak dokler ne poskusite sami je težko razumeti kako je v resnici. OBISK DESTINACIJ ZA „KLJUKICE“ – ja tudi to se lahko zgodi, ta konstantna težnja videti čimveč, potovati v prav vsako državo, biti najboljsši, prvi, najhitrejši, najbolj oh in sploh. Včasih na račun tega plačamo visoko ceno in zamudimo tiste občutke zaradi katerih bi pravzaprav morali potovati. Ker preveč hitimo in se nimamo časa ustaviti ter vsrkati vsega kar nam destinacija ponuja. VSE ZA FOTKO – uh, občudujem tiste, ki se ure in ure fotkajo v vseh možnih pozah in včasih celo na nevarnih lokacijah, ker je pač treba objaviti tisto popolno fotko. Tudi na račun tega morda zamudite kakšno drugo dogodivščino, ampak vsak po svoje. BLOG TUDI NEKAJ STANE – letno plačevanje domene in gostovanja (če niste na brezplačnih različicah), mogoče si boste kupili tudi boljši fotoaparat pa še kaj. Kljub nekaterim negativnim stranem pisanja bloga, zame osebno še vedno odločilno pretehtajo tiste pozitivne.

Že od samega začetka pišem blog v prvi vrsti zase, šele potem za vse ostale. Se mi zdi, da je to edini pravi način oziroma recept, kako ohraniti pristnost in ustvariti blog, ki ga na dolgi rok spremlja veliko število ljudi. Če ne pišete radi enostavno ne vidim smisla zakaj bi to počeli izključno zato, ker je pač trenutno moderno, oziroma si ne predstavljam kako je bloganje potemtakem lahko zabavna zadeva. Tudi če je vaš dolgoročni cilj z blogom zaslužiti (verjamite, do tega ne pride kar tako po par tednih pisanja), vam toplo svetujem da ne začnete, če pisanje ni vaša strast.

TEMATIKE BLOGA, NIŠNI BLOGI IN O ČEM PIŠEM JAZ | o čem sploh pisati bloge?

---

Priznam, blog sem začela s primarnim namenom pisanja o DRUŽINSKIH POTOVAJIH ter POTOVANJ Z OTROKI. O destinacijah kamor smo potovali mi ter o uporabnih nasvetih, opremi in pač vsem kar paše zraven. Kaj kmalu sem ugotovila, da mi pisanje res paše in tako sem prispevke razširila še na druga področja. Začela sem pisati tudi O MOJIH PREJŠNJIH POTOVANJIH, pri čimer so mi zelo pomagali ročno pisani potovalni dnevniki, ki jih na potovanjih pišem že od najstniških let ter res vestno uejene digitalne fotografije na disku. Dodajala sem tudi vedno več raznoraznih prispevkov na temo potovanj, od fotografije do kulinarike.

Po ločitvi, le dve leti za tem ko sem začela pisati blog, sem resnično potrebovala nov začetek in med drugim sem si vzela tudi ENOLETNO PAVZO OD BLOGANJA. Potem pa spet začela s polno paro, pod novim imenom, z novo domeno. Na račun nastale situacije sem dodala še cel kup prispevkov o POTOVAJIH ZA SAMSKE STARŠE. Seveda iz lastnih izkušenj. In ta tema mi je še danes zelo blizu, čeprav nisem več ravno čisto prava samska mami. Ko sem se malce kasneje spet znašla v resni zvezi in sva s Charlijem kupila Defenderja sem začela spet pisati o družinskih potovanjih, pa tudi o OVERLAND POTOVANJIH IN VANLIFU. Pišem tudi o ŽIVLJENJU V TUJINI, KAMPIRANJU, ENKRATNIH POPOTNIŠKIH DOŽIVETJIH in še marsičem.

MOJ BLOG TOREJ NEKAKO NI ČISTO PRAVI NIŠNI BLOG. Ampak moje življenje pač ni nišno in zadnja leta sem šla res skozi precej razburljivih življenjskih obdobij. Danes sem vesela, da sem o vsem skupaj tudi pisala. Pač na moj, jaz mu pravim „ravnoprav oseben način“, ker tiste res osebne stvari ponavadi zadržim zase. Nekje pač rada postavim mejo med tem kaj je zasebno in kaj javno. Torej, načeloma je nišni blog boljša ideja, ampak ni vedno tista prava. O ČEM PIŠETE IN NA KOLIKO PODROČIJ SE OSREDOTOČATE JE SEVEDA STVAR POSAMEZNIKA, PRAV JE LE, DA NA ZAČETKU PREMISLITE TUDI O TEM.

KAKO IN KJE ZAČETI PISATI BLOG | kaj morate urediti preden začnete z bloganjem

---

IZBIRA PLATFORME

Squarespace, Wix, Weebly, Jimdo, Joomla in še in še. Izbira je res ogromna, ampak za takšne vrste popotniški blog, kot ga pišem sama toplo priporočam WORDPRESS. Morda ni najbolj enostaven za uporabo od začetka, ampak ko „padete noter“ je pač super, ker ponuja res veliko možnosti kar se tiče oblikovanja strani, pluginov, kompatibilnosti in tako dalje. Pri WordPressu lahko sicer izberete tudi BREZPLAČNO VERZIJO, a če želite malce več svobode priporočam ZAKUP LASTNE DOMENE.

IZBIRA BLOG IMENA

Preden se lotite zakupa domene morate seveda izbrati ime bloga, saj si skoraj zagotovo želite, da se pojavi tudi v vašem www naslovu domene. Izbira imena je lahko prav težka stvar, namreč, če izberete nekaj zelo unikatnega s tem sicer izstopate iz množice, ampak tvegate, da si imena ne bo nihče zapomnil, po drugi strani pa se vaša stran zna izgubiti v poplavi ostalih blogov, če izberete bolj „navaden“ oziroma vsesplošen naslov. Vsekakor je smiselno, da že IME BLOGA NAMIGNE NA NJEGOVO VSEBINO. Ko sem sama menjala domeno in iskala novo ime sem na koncu pristala z meni edino logično in preprosto rešivtijo: „Places and notes“. Po slovensko bi lahko prevedli v „Kraji in zapiski“ in to dejansko lepo opiše moj blog. Namreč, že preko 20 let potujem in na potovanjih pišem dnevnik. Ker pišem blog tako v angleščini kot v slovenščini sem se odločila za angleško različico imena domene – tudi zaradi socialnih medijev, kjer imam več mednarodnih sledilcev in bralcev. Slovenci pač bolje razumemo angleško kot tujci slovensko, zato je ta odločitev nekako logična.

DOMENA IN STREŽNIK

Torej, ko ste torej izbrali platformo in ime, bo treba še ZAKUPITI DOMENO. In sicer takšno, ki še ne obstaja. Zato je pametno že med izbiro imena sproti preverjati zasedenost domen (poglejte na stran domain.com). Poleg domene bo potrebno izbrati tudi GOSTOVANJE NA STREŽNIKU. Sicer obstaja kar nekaj mednarodnih strani, ampak predlagam da izberete kakšno slovensko, predvsem zaradi podpore preko telefona in emaila. Tako domena kot gostovanje se plačata vsako leto, cena za gostovanje je sicer odvisna od paketa, ki ga izberete, sama na primer za oboje skupaj plačujem okoli 100€ letno.

IZBIRA TEME INTERNETNE STRANI

Preden začnete z objavljanjem in pisanjem morate pomisliti še na eno stvar in sicer t.i. TEMO (po angleško „blog theme“). WordPress ponuja cel kup BREZPLAČNIH, a spet, možnosti pri slednjih so malenkost omejene, zato sem se tudi sama odločila za NAKUP TEME. Ta je le enkraten (leta 2015 me je stal 70€), ampak sem zelo zadovoljna, saj mi omogoča ogromno možnosti strukturiranja in oblikovanja strani, poleg tega imam enkraten support na forumu. Če koga zanima, uporabljam X Theme od Themeco, za iskanje tem pa priporočam uporabo strani THEMEFOREST, kjer je ponudba res ogromna.

OBLIKOVANJE SPLETNE STRANI IN PRVI PRISPEVKI

Ko ste naložili izbrano temo v WordPress, lahko končno začnete z oblikovanjem vaše spletne strani – vzemite si čas in preiskusite različne možnosti, morda pokažite komu, ki piše blog in ga prosite za nasvet. Prebraskajte internet za tistimi spletnimi stranmi, ki so vam všeč, izberite FONT PISAVE, BARVNO LESTVICO, OZADJE, OBLIKUJTE ORODNO VRSTICO Z MENIJEM, DODAJTE KATEGORIJE, NAŠTUDIRAJTE PLUGINE, PRIPRAVITE PREDSTAVITVENO STRAN, NE POZABITE REDUCIRATI KVALITETE FOTK in še cel kup drugih zadev. Ne skrbite, vse skupaj boste še parkrat kompletno spremenili, ker vam na dolgi rok prva varianta sigurno ne bo všeč in ker se boste s časom ogromno naučili in odkrili možnosti za oblikovanje strani, o katerih se vam na začetku niti sanja ne. Če še nikoli niste pisali bloga, se boste zdaj torej znašli v čisto novem svetu, ampak vse se da naučiti.

Še en zadnji nasvet, sicer je res odvisno od osebnega okusa, pa vseeno – naj stran ne izpade preveč „divja“ v smislu barv, različnih fontov, premikajočih se fotk, motečih ozadij. To je lahko za bralce precej konfuzno in včasih je boljše upoštevati princip MANJ JE VEČ.

LOGOTIP

Ko smo že pri oblikovanju, naj omenim še LOGO. Veliko blogov ga ima in lahko je zares preprost. Lahko je skica, kratice imena bloga, simbol, lahko je samo napis vašega imena ali pa katerakoli kombinacija vseh naštetih. Seveda je boljše, če poznate koga, ki se s tem ukvarja, pa ga prosite za pomoč, sicer pa se da kaj sčarati tudi v preprostih, brezplačnih programih. Moj logo je tako viden na spletni strani, služi mi kot PROFILNA SLIKA na FB in IG, dodam ga tudi na nekatere NASLOVNICE BLOG PRISPEVKOV.

NEWSLETTER / MESEČNE BLOG NOVICE

Za vzdrževanje pristnega in konstantnega kontakta z bralci se mi zdi super zadeva tudi NEWSLETTER oziroma MESEČNE NOVICE. Ko sem menjala domeno, sem na žalost izgubila mojo mail listo in ponovna vzpostavitev mesečnih novic je moja naslednja naloga kar se tiče bloga. Vsak konec meseca sem najbolj zvestim bralcem poslala en krajši updejt o tem kaj se je dogajalo, prilepila še linke do novih prispevkov tistega meseca in dodala še kakšno bolj osebno anekdoto. Je bilo prav luštno in verjamem da tudi zanimivo za bralce, tudi sama sem naročena na mesečne novice nekaterih drugih blogerjev in vedno z veslejm preberem.

SOCIALNA OMREŽJA  | uporaba katerih socialnih omrežij je smiselna pri bloganju

---

Seveda je nekako cilj vseh nas, ki pišemo bloge, da bi čim več ljudi prebralo, kar napišemo. Čeprav morda začnete s pisanjem bloga precej nedolžno – le za prijatelje in družino, pa vas zna kmalu posrkati in verjemite, zaželeli si boste širšo publiko. Amapk bralci vsaj od začetka redko kar tako pristanejo na vaši strani. Novi blogi ne rangirajo na prvi strani brskalnikov in zato je smiselno vzporedno z blogom vzpostaviti tudi strani na socialnih medijih. Priporočam, da najprej začnete s tisitmi, ki jih najbolj poznate oziroma „obvladate“, ponavadi sta v Sloveniji to Facebook in Instagram. Predlagam, da z objavljanjem na socialnih omrežjih začnete šele, ko je na vaši spletni strani vsaj par prispevkov in predstavitev vas ter bloga. Tako bodo prvi obiskovalci dobili boljši prvi vtis in se verjetno še kdaj vrnili na vašo stran. Pa še malo o socialnih omrežjih:

FACEBOOK – privatno ga kot večina moje generacije uporabljam že skoraj 15 let. Medtem ko v kakšnih drugih državah sploh ni več tako popularen, je v Sloveniji verjetno še vedno na prvem mestu. Tudi na moj blog je ogromno prometa prav preko FB strani, poleg tega je tu še cel kup skupin v katere se lahko včlanite in izmenjujete informacije ter povezave. Edina slabost je pač algoritem, ki, predvsem takrat ko objaviš link do bloga avtomatsko poskrbi za to, da FB post vidi manj ljudi. Posledično to pomeni manj prometa na blog, manj lajkov. Ne se sekirati za to. Algoritem je namreč za vse enak in vsem se nam dogaja enako. Včasih bo tako 500 klikov, včasih pa 20. Kljub temu se mi zdi Facebook super orodje za vse, ki pišemo bloge.

INSTAGRAM – hmmm, ga je že fino imet, ampak nekako ni moj najljubši. Najbolj se mi je zameril zaradi vseh, ki so se šli (ali pa se še vedno grejo) t.i. „follow – unfollow“ igro in so na ta račun prišli do več desettisoč sledilcev. Eh, saj se nima smisla preveč sekirati in zdaj ga vidim kot nekakšno popotniško fotogalerijo, kjer je shranjenih večina mojih najljubših fotk. Ker sama nisem in res nočem postati eden tistih parov, ki se v nedogled fotkajo v različnih pozah in po možnostih še v različnih oblekah ali pa eden izmed takšnih staršev, ki objavlja vprašljive fotke svojih otrok, sem obupala nad neko ultra Instagram prepoznavnostjo haha. Ker to je tisto kar pač najbolj vžge na Instagramu. Ampak to pač nisem jaz in to ni moj stil. Da ne bom tako kritična naj povem, da imam res rada t.i. IG Storyje. Slednji namreč zginejo po 24 urah, lahko pa jih naložiš v, recimo jim, albume oz „highlighte“. Tam celo jaz, sicer res redko, objavim kaj bolj osebnega, pa kdor vidi vidi, kdor pa ne pa ne. Edina stvar, ki me pri Storyjih moti je to, da lahko dodaš direkten link do spletne strani oz. novega blog prispevka le če imaš preko 10k sledilcev.

PINTEREST – ne razumem zakaj Pinterest v Sloveniji ni bolj popularen, sama ga z veseljem uporabljam privat, en račun, kamor lepiva kaj na temo poroke, potovanj, opreme stanovanja in podobno imava celo s Charlijem skupaj. Še posebno če pišete blog tudi v angleščini je Pinterest res močno orodje in se ga splača malce naštudirati. Priznam, sama imam obdobja, ko se totalno vržem notri, potem pa se ga spet par mesecev (vmes pozabim geslo) ne dotaknem. Ampak ga res priporočam in nimam niti ene slabe pripombe čezenj.

YOUTUBE – če snemate vloge potem morate imeti tudi Youtube kanal. Sama zaenkrat tudi slučajno nimam ne želje niti ne čutim potrebe po tem, ker pač rada pišem in tudi rada berem. Sicer priznam, tu in tam pogledam kakšen vlog, ampak le od tistih blogerjev, ki jih dobro poznam in mi je njihov stil potovanja všeč. Charlie ima sicer precej izkušenj in znanja na področju videografije, ampak zaenkrat se nama enostavno ne da in tudi časovno ne izzide – za montiranje videov gre namreč res ogromno časa in energije.

TWITTER, TIK TOK, SNAPCHAT, REDDIT, TUMBLR & ostali – jih ne uporabljam. Niti privat, niti v povezavi z blogom. In jih verjetno tudi nikoli ne bom, zato o njih tudi težko kaj napišem razen tega, da se mi zdijo nerelevantni v kombinaciji z mojim blogom. Vsekakor pa so morda smiselni za koga izmed vas, poskusiti ni greh.

PISANJE IN OBJAVLJANJE PRISPEVKOV | naslovi, besedila, fotografije in ostalo

---

Pisanje (uspešnega) bloga ni enako pisanju besedila. Če se pred vami znajde suhoparna stran z dolgim tekstom brez fotografij, naslovov in podnaslovov pa še kakšnih drugih efektov se bo marsikomu zdelo preveč dolgočasno, nezanimivo in tudi nepregledno. Pa je vaš tekst lahko naravnost izjemen! Ni važno, če že na prvi pogled nekako ne uspete pritegniti pozornosti, potem tudi odlično pisanje največkrat ne bo zadosti. Na žalost. Morda so izjema ravno prispevki kot je tale, ki ga berete – ker je pač izkjučno informativne narave in deluje bolj kot priročnik. Pri pisanju in urejanju besedil na spletni strani torej mislite na:

BESEDILO

Seveda, najpomembnejši del prispevka je še vedno BESEDILO. Razen če „pišete“ kakšen modni ali pa fotografski blog, kjer so v ospredju seveda fotografije. Torej, besedilo naj bo ČIM BOLJ IZVIRNO IN ČIM MANJ SUHOPARNO. V potopise dodajte kakšno osebno prigodo, tudi kakšno negativno izkušnjo, zanimivo dejstvo in podobno. PAZITE TUDI NA SLOVNICO. Vem, tudi sama se sigurno večkrat kje zmotim. Včasih celo nalašč kaj „narobe“ napišem, a dam največkrat v poševno pisavo. Ker že 10 let živim v tujini, mi včasih dobesedno tudi zmanjka kakšen slovenski izraz. To je vse normalno in konec koncev pišemo blog, ne pa strokovno literaturo. Pa vseeno,  malce pozornosti pravopisu res ne škodi. Tudi DOLŽINA BESEDILA je pomembna. Sama na primer v povprečju pišem resnično dolge prispevke – pedvsem zato, ker rada zajamem čim več in ne maram polovičnosti. Če že pišem, potem naj bo zares. Tu in tam objavim tudi kaj krajšega, ampak povprečen prispevek na mojem blogu nanese 4-6 A4 strani teksta (približno 2400 do 3600 besed torej) v enem jeziku. Potem moram prispevek še prevesti. Za en prispevek v slovenščini in angleščini torej 8-12 natipkanih A4 strani. Verjamite, ni spisano kar tako v dveh uricah.

Poglejmo na primer tale prispevek o bloganju. Res je dolg. Skoraj 8 A4 strani. Če bi izpustila 7 poglavij o bi bil prispevek veliko krajši, zanj bi porabila precej manj časa, vi bi ga hitreje prebrali, ampak ali bi potem dobili vse informacije? Bi bila jaz zadovoljna s tem kar sem objavila, če bi vedela, da sem polovico spustila? Za vas ne vem, moj odogovor na drugo vprašanje pa je vsekakor „ne“.

NASLOVI IN PODNASLOVI 

Naj se jasno vidi o čem se gre, malo logične struktre v besedilu vsekakor ne škodi. Sama imam za naslove vedno isti font in izberem isto velikost, tako da so prispevki homogeni. Tudi prispevke strukturiram po podobnem principu – pri daljših potopisih na začetku ponavadi dodam barvni okvirček s podatki o času potovanja, obiskanih krajih in podobno, nadaljujem z zemljevidom in obrisom naše poti, uporabnimi informacijami o prevozih, prenočiščih, kulinariki in podobno. Šele potem začnem z dejanskim opisom poti, krajev in dogodivščin. Če slediš svoji strukturi je tudi pisanje prihodnjih prispevkov veliko lažje, saj točno veš kako se jih lotiti in o čem začeti, potem pa itak rutinsko steče naprej. Kadar pišem kakšen bolj oseben, krajši prispevek pa se ne držim nobene strukture. Včasih je pač tudi fino kaj dobesedno izliti na papir, oziroma na tipkovnico.

NASLOVNE FOTKE

Odvisno od strukture oziroma layouta vaše strani, ampak ponavadi imajo prispevki, včasih tudi kategorije naslovno fotografijo. To je lahko pač katerakoli fotka, ki ponazarja vsebino prispevka, lahko pa jo v naslovnico tudi oblikujete s tem, da dodate naslov, podnaslov, logo in še kaj. Tudi sama naredim tako, ker je res hitro narejeno in mi je pač všeč tako. Tudi tu vedno uporabim isti format, isti font in podobno strukturo.

FOTOGRAFIJE

Nisem profesionalni fotograf, pa bom zdajle vseeno malo „pametna“. Čisto po pravici povem, da me osebno mine brati bloge z „grdimi“ fotkami. Ups. Ampak verjetno res nisem edina. Če si že vzamete toliko časa za pisanje je res škoda, da se ne potrudite še malo s fotkami. Za to res ne rabite profesionalne foto opreme, bolj mislim na takšne OSNOVNE NAPAKE kot je na primer poševen horizont, odsev bliskavice na steklu, povsem neostra fotka, ali pa kakšen res grozen filter z navito saturacijo. Ne to delat. Prepričana sem tudi, da se marsikomu enostavno ne da prebirat zelo dolgih potopisov in pogledajo le fotke – še en razlog več, zakaj naj bodo le-te čim boljše. Ker imate na serverju zakupljen omejen prostor diska se splača fotografijam ZMANJŠATI KAKOVOST preden jih naložite (jaz jih pomanjšam na velikost max 100kb). Iz istega razloga večkrat naredim kar kolaž – čeprav je slednje lepše gledati na laptopu / večjem ekranu, kot na telefonu, ampak s tem povem več in porabim manj prostora na disku.

PROGRAMI ZA OBLIKOVANJE

Priznam, tule imam malce prednosti, ker sem že med študijem pridno uporabljala različne oblikovalske programe, ki mi zdaj pri bloganju olajšajo marsikaj. Če ste brez izkušenj, ampak zelo zagnani, priporočam PHOTOSHOP in LIGHTROOM za fotografijo in oblikovanje logotipov itd, sicer pa se mi zdi za začetnike in enostavnejše oblikovanje zelo priročen COREL DRAW. Kot najbolj enostaven, dostopen in brezplačen program za urejanje foto albumov, kolažev in še česa priporočam program PICASA. Za oblikovanje IG storyev obstaja tudi cela vrsta APLIKACIJ, za oblikovanje pin fotk za na Pinterest priporočam program CANVA. Možnosti je res ogromno. 

PROFESIONALNO BLOGANJE IN ZASLUŽEK | ali lahko s pisanjem bloga zaslužite in kolikšni so zneski

---

Saj vem, saj vem, tole vas najbolj zanima. Se da z blogom zaslužiti in kakšni so ti zneski? Prvi odgovor je seveda pritrdilen, z blogom lahko nekaj zaslužite. PONAVADI SO TO MINIMALNI ZNESKI, ki seveda z veliko truda in dobre volje lahko prerastejo celo v SOLIDNO MESEČNO PLAČO. Ampak pot do te druge variante res ni lahka. SAMA Z BLOGOM NE SLUŽIM (predvsem zato, ker je v DE malce bolj zakomplicirana situacija z davki), ampak nikoli ne reci nikoli, ostajam odprta tudi z to možnost. Sem pa na račun bloga prišla v kontakt z več zanimivimi ljudmi in tu in tam OBJAVILA KAKŠEN ČLANEK V REVIJAH in drugih spletnih straneh, parkrat sem tudi SODELOVALA pri kakšni promociji. Načeloma lahko z blogom služite na več načinov, tukaj nekaj najpogostejših:

SODELOVANJE Z ZNAMKAMI – to je lahko super zadeva, še posebno, če vam uspe sodelovanje s tistimi, ki jih tako ali tako obožujete. V nasprotnem primeru se mi osebno zdi naravnost grozno pisati lažne pozitivne ocene produktov in opreme, s katerimi se pač ne morem poistovetiti.

OSTALA SODELOVANJA – sodelujete lahko z najrazličnejšimi podjetji, če pogledamo potovalne bloge so to lahko agencije za najem avta, raznorazna zavarovanja, banke (kreditne kartice), restavracije, hoteli, turistične agencije, tudi letalski prevozniki itd.

PISANJE GOSTUJOČIH ČLANKOV – obstaja veliko portalov, kjer za članke (v angleščini) dobite usztrezno plačilo. Ta varianta se mi zdi še posebno mikavna, ker pač rada pišem.

DONACIJE – najlažja oblika „služenja“ je gumb za donacije. To so verjetno bolj minimalni zneski, ampak nekaj pa je.

SPLETNO OGLAŠEVANJE – na internetno stran si lahko namestite najrazličnejše oglase, ki vam prinesejo zaslužek glede na število klikov oziroma nakupov preko teh oglasov. Priznam, tole me sploh ne mika, ker me strani, kjer non stop utripajo reklame motijo do te mere, da jih včasih zaprem, še predno preberem do konca. Vsekakor ne bi želela, da moji bralci reagirajo enako, tako da tole zame ni, sigurno se pa komu drugemu odlično izzide.

SPLETNA TRGOVINA – na blogu lahko tudi kaj prodajate, najlažje seveda nekaj, kar je tematsko povezano z vašim blogom. Na primer fotografije, e-knjige, koledarje, ročno izdelane produkte itd.

PONUDBA USLUG – organizirate lahko delavnice, spletne tečaje, webinarje, (potopisna) predavanja, ponudite individualna svetovanja in organizacijo potovanj na primer in podobno.

KAJ PA KO JE VSEGA PREVEČ | predah od bloganja

---

Verjetno smo se vsi, ki blogamo že vrsto let, tu in tam vprašali zakaj oziroma za koga sploh pišemo in ali nam je res treba tega. Pač pride takšen čas, ko se mogoče tudi v privatnem življenju stvari spremenijo ali porušijo in je enostavno vsega preveč. Tudi sama sem si parkrat rekla, eh ne da se mi. Ker z blogom nič ne služim, si seveda kadarkoli lahko privoščim predah od bloganja. In 3 leta nazaj sem storila točno to. Nisem napisala niti stavka skoraj eno leto. In nikakor ne obžalujem te odločitve. Veliko blogerjev odneha s pisanjem že v prvem letu, ker ugotovijo, da gre enostavno vse preveč časa ne samo za pisanje, ampak tudi za vzdrževanje bloga in socialnih medijev. Zato še enkrat, pisati morate s strastjo, drugače bo na dolgi rok težko. Moj nasvet – ko je vsega preveč na kupu se odmaknite, zadihajte, ne počutite se krivo ali kot da ste izgubili bitko. Čas zase je še kako pomemben in včasih moramo vsi malo na off. Zna biti, da se čez nekaj časa vrnete z novim navdihom in polni energije, vsaj pri meni je bilo tako.

---

Tako, na dolgo in široko, pa mislim da tudi brez dlake na jeziku. Upam, da komu pride prav in srečen ter uspešen štart vsem, ki se odločate začeti pisati blog. Če koga še kaj zanima, oziroma se vam zdi, da sem pozabila na kakšno pomembno temo pa napišite v komentar.